Odbor za pravosodje je zavrnil priporočila SDS-a, s katerimi bi državni zbor ministra za pravosodje in državnotožilski svet med drugim pozval k začetku postopkov za razrešitev generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zaradi nezakonitega imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja tožilstva.

Sporno dogajanje sega v leto 2012, ko je Fišer dan pred nastopom vlade Janeza Janše Škrleca imenoval na omenjen položaj, takratni pravosodni minister Aleš Zalar pa je imenovanje potrdil. Janševa vlada je potezo razveljavila, Škrlec pa se je pritožil na upravno sodišče. Le-to ga je zavrnilo in ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvrševala oblast, je predlog pojasnil poslanec SDS-a Vinko Gorenak.

Zadevo je preiskala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, a njene ugotovitve še niso znane. Zalar je namreč zoper poročilo sprožil upravni spor, zadeva pa je že eno leto na vrhovnem sodišču, ki le zavlačuje in s tem ščiti Fišerja in Zalarja, je prepričan Gorenak. Na vrhovnem sodišču so ob tem zapisali le, da je zadeva še v delu in da časovne dinamike postopka za zdaj ne morejo predvideti.

Zatika se še pri dveh postopkih. Nad Škrlečevim imenovanjem je nadzor izvedlo ministrstvo za pravosodje in njegove ugotovitve še niso znane. Tudi inšpektorat za javni sektor je začel nadzor, a po Gorenakovih besedah svojega dela ne more končati, ker mu tožilstvo ne preda dokumentacije.

Klemenčič: Postopki so pri koncu
Nekaj več je razkril pravosodni minister Goran Klemenčič. Nadzor ministrstva je končan, ugotovitve pa da so bolj ali manj podobne ugotovitvam upravnega sodišča; "Zalarjev" postopek na vrhovnem sodišču pa da je pri koncu. Klemenčič je še komentiral Gorenakovo kritiko, da tožilstvo inšpektoratu za javni sektor ne želi posredovati dokumentov. Pojavil se je pomislek, ali lahko v omenjenem primeru hkrati tečeta dva nadzorna postopka, in naposled so ugotovili, da lahko. Nadzor se nadaljuje, je zagotovil minister. To je na seji potrdila tudi glavna inšpektorica inšpektorata Lidija Apohal Vučković, pri tem pa povedala, da rok, do katerega jim mora tožilstvo posredovati podatke, še ni potekel.

"Preuranjeno"
Zaradi vsega navedenega je SDS v priporočilo predlagala nekaj točk, s katerimi bi se DZ seznanil s celotnim postopkom, na koncu pa pozval k začetku postopkov za Fišerjevo razrešitev, a je večina članov odbora ocenila, da bi bilo to preuranjeno. Nekateri člani odbora, denimo Jani Möderndorfer (ZaAB), pa tudi Klemenčič, so namreč opozorili, da postopki v omenjenem primeru še tečejo, zato bi lahko sprejeta priporočila pomenila vmešavanje DZ v te postopke.

NSi: Nezakonitost je nesporna
Na drugi strani so poslanci iz vrst SDS-a mnenja, da so ugotovitve upravnega sodišča o nezakonitem imenovanju nesporne, zato po njihovem ni razloga za čakanje. Enako je prepričana tudi Iva Dimic (NSi): "Nezakonitost pri zaposlitvi Škrleca je bila ugotovljena, sankcij pa ni bilo. To je slabo sporočilo državljanom."

Fišer: To je politični obračun
Fišer se seje ni udeležil. Kot so sporočili s tožilstva, sam namreč meni, da gre za še en poskus političnega obračuna z njim in ne za obravnavanje vprašanj o delu tožilstva.

Aprila 2013 je državnotožilski svet Škrleca ponovno potrdil na položaj generalnega direktorja tožilstva, tokrat pa naj bi bilo imenovanje zakonito.