Si Srečko Prijatelj in Zmago Jelinčič, ki sta vključena v preiskavo o gospodarskem kriminalu, zaslužita poslansko imuniteto? Stranke so enotne kot le redkokdaj: "Ne!"

Poslanec SNS-a Srečko Prijatelj, ki naj bi ga kriminalisti zasačili pri prejemanju podkupnine v višini 323.000 evrov in je osumljen tudi drugih kaznivih dejanj, je že zahteval poslansko imuniteto, prvak nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ki se mu očita politično trgovino, pa se je pravici do imunitete že odpovedal. "Kar se tiče mene osebno, se nisem skliceval na poslansko imuniteto in se tudi ne nameravam, saj nisem ničesar kriv," je zatrdil za našo spletno stran.

Kot omenjeno, so vsi predstavniki poslanskih skupin po vrsti za MMC zatrdili, da poslanska imuniteta ne za Prijatelja ne za Jelinčiča ne pride v poštev. V SD-ju so na naše vprašanje, zakaj ne, odgovorili, da so že od vedno proti podeljevanju imunitete in da to dokazuje tudi dozdajšnja praksa v parlamentu. In ker v zadnjih dveh mandatih ni bilo nobenega poslanca, ki bi dobil imuniteto, po njihovih besedah v Sloveniji ne moremo govoriti o izkoriščanju te pravice.

Najbolj previdni pri odgovoru v DeSUS-u
Podoben odgovor smo prejeli iz LDS-a. Anton Anderlič pravi, da so proti podelitvi imunitete že zato, ker ne Prijatelj ne Jelinčič v DZ-ju ne uživata nobene poslanske avtoritete več. Tudi on je prepričan, da se te pravice v Sloveniji ne izkorišča oz. da so primeri izkoriščanja osamljeni.

Najbolj previdni so bili glede podpore poslancema SNS-a v DeSUS-u. "Dejstvo je, da je poslanska imuniteta privilegij, ki ga imamo poslanci v razmerju do državljanov in državljank, ki so nas izbrali, da smo njihovi predstavniki, zato je toliko bolj pomembno, da so vsa naša dejanja, znotraj in zunaj parlamenta takšna, da do trenutka, v katerem bi se poslanec po veljavni ureditvi lahko skliceval na imuniteto, sploh ne pride," je dejal vodja poslanske skupine stranke upokojencev Joško Godec. Dodal je, da odločilno vlogo pri presoji o upravičenosti do poslanske imunitete igra vrsta oziroma narava kaznivega dejanja in višina zanj zagrožene kazni."Torej konkretna osebnost in njena pripadnost politični opciji za nas ni relevantnega pomena."

Poglejmo primer sovražnega govora - ta po slovenskem kazenskem zakoniku predstavlja kaznivo dejanje. "Vemo pa, da če poslanec v svojem nastopu za govornico izreče kar koli, kar sodi v domeno sovražnega govora, za to uživa absolutno poslansko imuniteto z vidika kazenskega prava, to se pravi, da za take izjave ne more biti kazensko preganjan," pravi Cerar in dodaja, da je lahko zgolj civilno tožen. "In to je zagotovo dostikrat zlorabljeno, saj se poslanci lahko v tem primeru skrijejo za poslansko imuniteto in povedo kaj takega, kar sodi v domeno sovražnega govora ali v kakšno drugo neetično kategorijo."

SDS za črtanje imunitete, SD za manjše spremembe
Ravno to, da lahko poslanca za izrečeno mnenje v DZ-ju kdor koli toži, po drugi strani pa mu zakonodaja omogoča, da imuniteto dobi celo za težje kaznivo dejanje, pa moti največjo opozicijsko stranko: "Poslanca tako lahko kdor koli toži za izrečeno mnenje, ki pa je povezano z opravljanjem njegove poklicne dejavnosti, po drugi strani pa se lahko izogne odgovornosti za težje kaznivo dejanje. En takšen primer se je v preteklosti tudi dejansko že zgodil, in sicer v državnem svetu, kar smo v poslanski skupini SDS-a ostro obsodili. V preteklem mandatu smo predlagali črtanje instituta imunitete v celoti, kar pa so poslanci tranzicijske levice zavrnili."

Ko gre za spreminjanje zakonodaje, ki govori o imuniteti, v SNS-u ugotavljajo, da bi bi bilo treba veljavno ureditev primerjati z ureditvami v drugih državah Unije in tudi širše. Denimo z "imuniteto sodnikov, ki imajo v Sloveniji edini popolno imuniteto", meni Jelinčič. Velja pojasniti, da "primerjava ureditve imunitete poslancev v večini držav članic EU-ja z ureditvijo pri nas nedvoumno pokaže, da je poklicna imuniteta v glavnem primerljiva, ureditev nepoklicne imunitete pa je v vrsti elementov specifična in bistveno bolj ekstenzivna". Tako je vsaj mogoče brati v raziskavi, ki je nastala v okviru Evropskega parlamenta.

Cerar: Težava zgolj v absolutni imuniteti
In kako veljavno ureditev ocenjuje pravnik Cerar? Je ustrezna? "V celoti ne. /.../ Menim pa, da ni tako slabo urejeno. /…/ Ustavno določbo o imuniteti je mogoče zelo korektno izvajati, če se DZ zaveda, da imuniteta ni privilegij posameznega poslanca, temveč pravzaprav privilegij parlamenta - to ni nekaj, na kar se lahko poslanec v svojem imenu sklicuje. V takem primeru bo DZ imuniteto podelil samo tistemu poslancu, ki jo zasluži, da ne bi trpelo delo DZ-ja in če ne gre za neka prehuda nezakonita dejanja."
Težava po Cerarjevih besedah tako ostaja samo pri absolutni imuniteti, ko poslanec imuniteto pričakuje samodejno. To je neki demokratični standard, ki ga poznajo tudi druge države, in pri tem je treba vztrajati, poudarja in dodaja, da je treba v drugih pogledih imuniteto čim bolj ožati - in to lahko storijo sami poslanci, tako da, denimo, dovolijo kazenski pregon, ko obstaja neki sum kaznivega dejanja.