V poslanski skupini Levice so Milan Jakopovič, Tatjana Greif, Matej Tašner Vatovec in Nataša Sukič. Foto: Matija Sušnik/DZ
V poslanski skupini Levice so Milan Jakopovič, Tatjana Greif, Matej Tašner Vatovec in Nataša Sukič. Foto: Matija Sušnik/DZ

Štiričlanska poslanska skupina Levice je pisno pobudo na vlado naslovila iz treh razlogov: Zaradi pritiskov Ukrajine na zahodne zaveznice za dovoljenje za uporabo raket dolgega dosega na ruskem ozemlju, zaradi nedavnega sprejetja resolucije Evropskega parlamenta, ki za Ukrajino odpravlja vse omejitve pri uporabi orožja za napade na cilje v Rusiji in ne nazadnje zaradi morebitnega ruskega odziva.

"Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo, 25. septembra, Zahodu zagrozil z jedrskim orožjem, če bodo zahodni izstrelki "množično napadli" Rusijo", so opozorili v Levici. Dodali so, da Putin namerava spremeniti rusko doktrino jedrskega odvračanja, in sicer tako, da bi Rusiji omogočila na morebiten obsežen zračni napad na rusko ozemlje odgovoriti z jedrskim orožjem. "V primeru napada na Rusijo iz države brez jedrskega orožja ob sodelovanju ali podpori jedrske sile bi napad obravnavali kot skupni napad na Rusijo, je Putin orisal predlog posodobitve doktrine. Dodal je, da vključuje tudi položaj, v katerem druga država z uporabo konvencionalnega orožja pomembno ogrozi rusko suverenost. Pri tem je očitno meril na Ukrajino, ki nima jedrskega orožja, vendar prejema vojaško podporo držav z jedrskim orožjem," so opozorili v poslanski skupini.

Sorodna novica Evropski parlament podprl Ukrajino in obsodil Orbanov obisk v Moskvi

Zato so tudi prepričani, da gre pri resoluciji o Ukrajini, ki zanjo odpravlja omejitve pri uporabi orožja za napade na cilje v Rusiji, za nevaren precedens. Resolucija je bila v Evropskem parlamentu sprejeta z veliko večino (425 glasov za, 131 proti), zanjo pa so glasovali tudi vsi slovenski evroposlanci z izjemo bolniško odsotnega Vladimirja Prebiliča.

"Vztrajamo, da mora obrambna politika Evropske unije temeljiti na načelih miroljubnega reševanja sporov in sobivanja, ne pa spodbujanja in stopnjevanja militarizacije ter celo dopuščanja nevarne vojaške avanture na ozemlju ene od jedrskih velesil. Namesto da Evropski parlament in naši evroposlanci lahkotno sprejemajo tako nevarne resolucije ter postavljajo usodo sveta na kocko, bi si morali prizadevati za mir in za neodvisno obrambno in mirovniško politiko Evrope," so zapisali v pobudi.

Prepričani so tudi, da bi morala Slovenija v EU-ju zastopati idejo omejitve oboroževanja, miroljubnega reševanja sporov ter doslednega spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava.

"Nihče ne želi vojn, ne v Ukrajini ne na Bližnjem vzhodu. Nihče ne želi vojne pred vrati Evrope. Nihče ne želi nevarnosti, ki jih prinašajo konflikti in krize. Zato se mora Evropa in z njo Slovenija otresti podrejenosti interesom Združenih držav Amerike in postati glasnica miru v svetu," menijo v poslanski skupini Levice. "Naslanjanje na Nato, ki neti konflikte in ki je do grla vpleten v vojno v Ukrajini, ni rešitev."

Na vlado so v zvezi s tem naslovili pet pobud:

  • Slovenija bi morala po njihovem mnenju v okviru Varnostnega sveta ZN-a, OVSE-ja in Evropske komisije aktivno spodbuditi dialog o takojšnji prekinitvi sovražnosti med Rusijo in Ukrajino, da se vzpostavi proces mirovnih pogajanj.
  • Nemudoma bo morala ustaviti vse oblike bojne vojaške pomoči Ukrajini.
  • Slovenija bi si morala v okviru Evropske komisije prizadevati za vzpostavitev skupne obrambne politike EU-ja, ki bo temeljila na politikah miru in nenasilja in bo neodvisna od Nata in ZDA.
  • V okviru OVSE-ja in Evropske komisije bi si morala prizadevati za popolno prepoved jedrskega orožja v Evropi.
  • V okviru Varnostnega sveta ZN-a in OVSE-ja bi si morala prizadevati tudi za obnovitev mednarodnih sporazumov, ki prepovedujejo uporabo vseh vrst raket in protibalističnih izstrelkov z jedrskimi bojnimi glavami.
Levica predlaga ustavitev pomoči Ukrajini