"Zaradi ponavljajočega se kršenja poslovnika državnega zbora, ustave in zakonov Klakočar Zupančič in njenega neprimernega vedenja bomo v poslanski skupini SDS-a v prihodnjih dneh vložili zahtevo za njeno razrešitev," so zapisali.

V SDS-u so v napovedi zahteve za razrešitev izpostavili postopanje Klakočar Zupančič ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali sami. Kolegij predsednice DZ-ja je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na četrtkovo izredno sejo DZ-ja, čemur pa predlagatelji nasprotujejo.

V dopisu predsednici DZ-ja – sej kolegija se namreč v SDS-u ne udeležujejo več – so pozvali k umiku, ker gre po njihovem mnenju za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ-ja, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Enako so takšno kršitev predsednici DZ-ja očitali tudi maja ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine.

Žavbi: Svoboda podpira predsednico DZ-ja

Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič ima popolno zaupanje in podporo poslanske skupine Svobode, je ob napovedi predloga SDS-a za njeno razrešitev dejal namestnik vodje poslancev Svobode Lenart Žavbi.

V Gibanju Svoboda, iz katerega prihaja tudi Klakočar Zupančič, so ponosni na svojo članico in na delo, ki ga je opravila na funkciji predsednice DZ-ja, je v odzivu za medije dejal poslanec Svobode Žavbi.

Ob tem pa je SDS-u očital, da je njihov predlog odraz politikanstva in preusmerjanja pozornosti z njihovega pravega obraza, ki so ga podporniki stranke po Žavbijevih besedah pokazali tudi na torkovem zboru podpornikov prvaka SDS-a Janeza Janše pred sodiščem v Celju. "Videli smo to, kar pooseblja SDS – nasilništvo, prostaškost, hujskaštvo, ščuvanje. To je SDS," je bil oster Žavbi.

V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje

Predsednica DZ-ja je sicer na tnalu opozicijskih poslancev, s katerimi je večkrat prišla navzkriž, že dobri dve leti od nastopa funkcije na čelu DZ-ja. V opoziciji so ji večkrat očitali nedostojno vedenje, kršenje poslovnika DZ-ja, ustave in zakonodaje, diskriminatoren in žaljiv odnos do opozicijskih poslancev in omejevanje njihovega dela. Iz SDS-a so oktobra sporočili, da na sejah kolegija predsednice DZ-ja ne bodo več sodelovali in že tedaj zažugali tudi z možnostjo zahteve za razrešitev. Še pred tem se je NSi s pismom o "eroziji parlamentarne demokracije v Sloveniji" obrnila tudi na Evropski parlament.

V SDS-u in NSi-ju so tako jeseni policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanili tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ-ja. Kamen spotike je bila tedaj med drugim tudi zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zahteve Klakočar Zupančič takrat ni uvrstila na dnevni red seje DZ-ja, saj je bila ta po njenih navedbah obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je po njenih besedah bila, da se je vsebina delno prekrivala z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo.

Klakočar je doslej vse očitke in kritike o njenem delu uspešno odbijala, četudi je kakšna od njenih potez v neformalnih pogovorih privzdignila tudi obrvi v koalicijskih vrstah.

Predlog za razrešitev predsednika DZ-ja lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, za razrešitev predsednika DZ-ja pa je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. Če predsedniku DZ-ja preneha funkcija, ga po poslovniku DZ-ja nadomešča najstarejši podpredsednik.