Opoldne se je namreč s poslanskimi vprašanji premierki Alenki Bratušek začela redna aprilska seja DZ-ja. Opozicijo zanimajo predvsem ukrepi na področju gospodarstva.

Romana Tomc (SDS) je premierko vprašala, s katerimi ukrepi bo vlada zagotovila doseganje ciljev in udejanjenje zavez, ki so zapisani v treh strateških dokumentih, torej nacionalnem reformnem programu, programu stabilnosti in koalicijski pogodbi.

Premierka je odgovorila, da njena vlada ne dela samo na odhodkovni strani, pač pa tudi na prihodkovni. Tako sledi cilju zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja, in sicer letos pričakuje primanjkljaj v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v naslednjem letu pa 2,5 odstotka BDP-ja.

Na očitke, da se državna podjetja prodajajo prepočasi, je odvrnila, da se podjetja na seznamu za privatizacijo, kot je na primer Telekom Slovenije, "ne prodajajo čez noč, sicer se lahko ponovi zgodba, kjer postopki niso bili transparentni in imamo danes zaradi tega težave". Vesela je, da trgi in nadzorne institucije potrjujejo, da prodaja podjetij v Sloveniji na tako transparenten način še ni tekla.

Država se je res še bolj zadolževala v zadnjem letu, a to je bilo predvsem zaradi sanacije bank, je dejala Bratušek, ki verjame, da jim bo z dobrim upravljanjem premoženja, ki je bilo preneseno na slabo banko, uspelo dolg v višini 13 odstotkov BDP-ja odplačati in ga ne bodo prenašati na mlajše rodove.

Premierka je še dejala, da upa, da ne bodo posegali v minimalno plačo in da se jim bo o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju uspelo dogovoriti s sindikati.

Bratuškova ni prepričana, ali vsi želijo socialno državo
Tudi poslanca SLS-a Franca Bogoviča so zanimali ukrepi za spodbujanje gospodarstva, še posebej na področju malih in srednjih podjetij. Poleg tega je želel Bogovič izvedeti, v kakšnem časovnem okviru namerava vlada urediti proces črpanja evropskih sredstev.

Vlada je na tem področju v zadnjem letu naredila vse, kar je bilo v njeni moči, je odgovorila Bratuškova. Kot je opozorila, se vlada že ukvarja z dokumenti, ki bodo omogočili že v letošnjem letu tudi črpanje sredstev iz nove finančne perspektive.

"V razmerah, v katerih naša država je, smo naredili maksimalno, kar smo lahko naredili za ljudi in za gospodarstvo," je dejala in dodala, da ni prepričana, "da si vsi v tej dvorani želimo, da Slovenija še naprej ostane socialna država". Ob tem je spomnila na pritiske, da mora vlada več narediti na odhodkovni strani.

Bogovič je sicer še vprašal, zakaj se vlada od javnih investicijskih projektov na regijsko-lokalni ravni vedno bolj ograjuje, namesto da bi pri njih še dejavneje pomagala.

Urejanje položaja mladih
Vladni ukrepi za zagotavljanje ekonomske in posledično socialne varnosti državljanov, zlasti mladih, pa so zanimali Ivo Dimic iz NSi-ja. Kaj namerava vlada ukreniti za dosego učinkovitega varstva pravic delavcev do izplačila plač, prispevkov in drugih prejemkov, je še zanimalo Dimičevo.

Premierka se je v odgovorih na poslanska vprašanja pojasnila tudi urejanje položaja mladih. Po njenih navedbah je vlada spravila skozi DZ zakon, ki je za približno 16 odstotkov zmanjšal obremenitev delodajalcev, če zaposlijo mladega delavca za nedoločen čas. Po njenih besedah je bilo novembra in decembra lani takih zaposlitev 226, januarja in februarja letos pa 1021.

Bratuškova je izrazila upanje, da bodo delodajalci spoznali, da je prihranek v tem primeru velik in se bodo v prihodnje še pogosteje odločili za zaposlitev mladih ljudi.

"Kljub težkemu finančnemu položaju in kljub potrebam po konsolidaciji javnih financ v letu 2014 in 2015 ne bo dodatnih posegov v pravice ljudi," je poudarila premierka. Dodala je, da se več kot dobro zaveda stiske ljudi, stiska pa bi bila po njenih besedah še bistveno večja, če vlada v proračunu ne bi zagotovila za ta namen 1,3 milijarde evrov.

Kako ustvariti nova delovna mesta?
Vprašanje premierki bo zastavil tudi vodja poslanske skupine njene stranke (PS) Jani Möderndorfer. Alenka Bratušek bo tako odgovorila na vprašanje, kateri ukrepi vlade v prihajajočem obdobju bodo ključni, da se že zdaj pozitivne smernice še dodatno okrepijo in Slovenijo vrnejo na pota stabilne gospodarske rasti ter pripomorejo k ustvarjanju novih delovnih mest in dvigu konkurenčnosti.

V okviru posojilnega sklada pri SID banki v višini 500 milijonov evrov so za mala in srednja podjetja oblikovali štiri kreditne linije. "Ukrepi slovenskega podjetniškega sklada bi lahko prinesli približno 3000 novih delovnih mest. Podprtih bi lahko bilo približno 1900 mikro, malih in srednjih podjetij, od tega po naši oceni 820 že v letu 2014," je dejala.

Finančnih sredstev, ki jih lahko dobijo bistveno ugodneje mala in srednja podjetja pa je po mnenju premierke v tem trenutku dovolj, da bi lahko podjetja okrepila svojo dejavnost.

Premierka je prepričana, da se bo do konca letošnjega leta z nadaljnjim prestrukturiranjem in z razdolževanjem podjetij število brezposelnih iz meseca v mesec zmanjševalo. Poudarila je, da se je marca na novo zaposlilo 8500 ljudi, kar je dobrih 42 odstotkov več kot februarja in 38 odstotkov več kot marca lani. "Če se bo tak trend nadaljeval, bomo tudi cilj 60.000 novo zaposlenih ljudi dosegli bistveno hitreje," je dejala.

Glede zmanjševanja mase plač v javnem sektorju si premierka želi, da bi se jim s sindikati javnega sektorja uspelo dogovoriti o zmanjševanju števila zaposlenih in da ne bodo dodatno posegali v minimalno plačo.

11 zakonskih predlogov
Poslanci in poslanke DZ-ja bodo v okviru rednega aprilskega plenarnega zasedanja obravnavali 11 zakonskih predlogov. Bolj znana sta zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter novela zakona o trošarinah.

Prvi prinaša plačevanje socialnih prispevkov za osebno dopolnilno delo po sistemu vrednotnice, širi izjeme od dela in zaposlovanja na črno, krepi nadzor in zvišuje globe. Novela zakona o trošarinah pa zvišuje trošarine za tobak in ukinja olajšave za biogoriva, s čimer želi vlada zapolniti del vrzeli v proračunu, ki je nastala zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine.