Terciarno izobraževanje je lani uspešno zaključilo 15.494 študentov, od tega 1980 na višjih strokovnih šolah in 13.514 na visokošolskih zavodih. Leto 2020 je bilo že drugo zaporedno leto, v katerem je bilo število diplomantov terciarnega izobraževanja nižje kot v letu prej. Višješolskih diplomantov je bilo za 5,4 odstotka manj, visokošolskih pa za 3,5 odstotka, kažejo podatki statističnega urada.

Na visokošolskih študijskih programih je lani diplomiralo skupno 13.514 študentov, od tega na dodiplomskih 8405 in na podiplomskih 5109. Med zadnjimi je bilo 431 novih doktorjev znanosti, kar je 9,6 odstotka manj kot v letu 2019.

Povprečna starost diplomanta terciarnega izobraževanja je bila lani 27,2 leta ali 0,1 leta več kot leto prej. Pri manj kot 25 letih je diplomiralo 6684 diplomantov terciarnega izobraževanja ali dobrih 43 odstotkov, kar je 1,3 odstotne točke več kot v letu 2019. Delež diplomantov, mlajših od 25 let, je bil tako že četrtič zapored večji kot v prejšnjem letu in je po letu 2019 dosegel novo najvišjo vrednost.

Največ jih je diplomiralo na področjih poslovnih in upravnih ved, prava, tehnike, gradbeništva

Podobno kot v prejšnjih generacijah diplomantov je bilo tudi lani največ diplomantov na področjih poslovnih in upravnih ved ter prava (2957 ali dobrih 19 odstotkov), ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, kjer jih je bilo 2720 ali 17,6 odstotka. Najmanj diplomantov je bilo na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (353 ali 2,3 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij (643 ali 4,1 odstotka).

Diplomantov je bilo lani glede na leto prej manj na vseh področjih izobraževanja razen na področju družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti, kjer jih je bilo za 1,6 odstotka več. Število diplomantov je lani glede na leto 2019 najizraziteje upadlo na področjih kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva, in sicer za 30 odstotkov, ter umetnosti in humanistike, kjer je bil upad 14,4-odstoten.

Med diplomanti terciarnega izobraževanja je bilo lani 1027 diplomantov s tujim državljanstvom iz več kot 70 različnih držav, kar je bilo 18,2 odstotka več kot v letu 2019 in največ po letu 2016. Število tujih diplomantov je lani prvič doseglo mejo 1000, njihov delež med vsemi diplomanti terciarnega izobraževanja pa je znašal 6,6 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke več kot leto prej.

Glede na vrsto izobraževanja je bil delež tujih državljanov podobno kot v prejšnjih letih tudi lani najvišji med diplomanti doktorskega študija in je znašal 16,7 odstotka.

Največji upad v primerjavi z letom prej je bil marca in aprila

Izredne razmere, v katerih se je znašla Slovenija z razglasitvijo epidemije covida-19 sredi marca lani, so vplivale tudi na dinamiko zaključevanja študija. Marca lani je diplomiralo za polovico manj diplomantov kot marca 2019, aprila pa za dobrih 42 odstotkov manj kot aprila 2019. Podobno, le nekoliko manj izrazito je na zaključek študija vplivala tudi ponovna razglasitev epidemije sredi oktobra lani, še navaja statistični urad.