Poslanci so podprli vladni predlog, da se ustavnemu sodišču posreduje zahteva za presojo posledic referenduma o noveli zakona o odvetništvu.

V DZ-ju so o predlogu za ustavno presojo posledic referenduma o noveli zakona o odvetništvu, ki ga predlaga opozicija, razpravljali na maratonski seji, pri čemer je predlog podprlo 48 poslancev, proti pa jih je bilo 26.

Ustavno sodišče ima trideset dni časa, da odloči o morebitnih ustavnopravnih posledicah referenduma, v tem času pa je postopek za razpis referenduma zadržan.

Po mnenju pravosodnega ministra Aleša Zalarja bi referendum povzročil resne in obsežne protiustavne posledice, medtem ko sprejeta zakonska novela ščiti državljane, ne pa odvetnike.

Sajovic: Prejšnji zakon onemogoča pravno pomoč najrevnejšim
Po mnenju Boruta Sajovica (LDS) je presoja posledic referenduma nujna, prav tako pa tudi sprejetje novele zakona, ki po njegovih besedah popravlja slab zakon iz prejšnjega mandata, ki "omogoča, da bodo storilci najhujših kaznivih dejanj kmalu hodili prosti okoli, državljanom na socialnem dnu pa bo onemogočeno pravno varstvo".

O protiustavnih posledicah referenduma je spregovoril tudi Miran Potrč (SD) in poudaril, da spremenjeni zakon ne zvišuje, ampak znižuje odvetniške tarife. Po menju Francija Keka (Zares) in Antona Vrha (DeSUS) pa protiustavne posledice zaradi odložitve uveljavitve novele že nastajajo. Poslanec LDS-a Milan Gumzar je dejal, da zahteva po referendumu kliče po spremembi sistema.

Grims: Zdajšnja oblast dela v korist ozkih skupin
V imenu predlagateljev referenduma je Branko Grims (SDS) koaliciji očital, da dela v interesu majhne skupine odvetnikov, "ki si z izsiljevanjem višjih tarif lahko privošči, da odstopa z list za brezplačno pravno pomoč". V nasprotnem primeru po njegovih besedah zakona ne bi bilo treba spreminjati. Grims je še izpostavil, da zdajšnja oblast dela izključno v korist ozkih skupin in v škodo velike večine slovenskih državljank in državljanov.

Da je vlada z novelo zakona podlegla pritiskom vplivnih in bogatih interesnih skupin, meni tudi Gvido Kres iz SLS-a, o "popuščanju klanom" oziroma izsiljevanju odvetnikov pa je prepričan tudi Zmago Jelinčič (SNS). France Cukjati (SDS) je dejal, da je novela najslabša možna rešitev za državljane, ki potrebujejo pravno varstvo.

Osem ur za razpravo
O referendumski zahtevi in zahtevi po presoji naj bi beseda tekla približno osem ur, že dopoldne pa so na odboru DZ-ja za notranjo politiko, ki so ga sklicali na zahtevo 33 poslancev SLS-a in SDS-a, sprejeli zgoraj že navedeni sklep o zahtevi po presoji. In ker je bil sklep sprejet, se o odloku za referendum ni glasovalo.

Razpis referenduma zahtevajo opozicijski poslanci, ki predlagajo, da se izvede sočasno z volitvami v Evropski parlament, ki bodo sedmega junija. In če bo danes sklep, ki ga podpira koalicija sprejet, bo v času odločanja ustavnega sodišča postopek za razpis referenduma zadržan.

Trikratni dvig tarif?
Sicer je pa dopoldne na odboru poslanec SDS-a Branko Grims še enkrat pojasnil, zakaj hočejo na referendum. Dejal je, da se bodo odvetniške tarife z novim zakonom dvignile za trikrat, poudaril pa tudi novost, da bi odvetniško tarifo določala odvetniška zbornica.

Radi bi oceno posledic
Koalicija medtem zahteva presojo ustavnega sodišča. Radi bi namreč, da se presodi posledice, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve novele zakona oziroma, če bi bila ta na referendumu zavrnjena.

Poslanec LDS-a Anton Anderlič je danes v bran novemu zakonu dejal, da so z novelo le popravili pomanjkljivosti veljavnega zakona, omenil je zagotavljanje odvetnikov za brezplačno pravno pomoč in zastopanje po uradni dolžnosti. To je bil tudi glavni razlog za sprejetje novele po nujnem postopku, je pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar in ponovil, da se z novelo tarife ne dvigujejo, pri reviziji javnih naročil se celo nižajo.

"Predlog neutemeljen"
Grims je dodal, da je pravica do referenduma ustavna pravica, predlog ustavnemu sodišču pa neutemeljen.

S. Z./A. Me./E. S.