O referendumih v Sloveniji so se v Odmevih na vprašanja Tomaža Bratoža iskrila mnenja med predstavniki največjih parlamentarnih strank, in sicer Miranom Potrčem (SD), Borutom Sajovicem (LDS), Zvonkom Černačem (SDS) in Jakobom Presečnikom (SLS).

Kdo je kriv za tako številne referendume?
Miran Potrč je prepričan, da je za visoko število referendumov kriva opozicija, "ki zahteva referendum takrat, ko je večina v parlamentu zadovoljna, oni pa ne". Tudi Borut Sajovic je prepričan, da je na primer referendum o Radioteleviziji "sprovocirala opozicijska politika in ljudje so dali krepko klofuto vsem nam in posledice so tu".

Zvonko Černač se je na obtožbe ostro odzval, saj bi se po njegovem mnenju "oblast morala vprašati, ali še uživa zaupanje pri ljudjeh, ki so jih izvolili". "Ljudstvo ima v naši ustavi pravico, da če pride do zahteve po referendumu, da o teh vprašanjih odloča, in te pravice nihče ne more vzeti. Razen če ustavno sodišče odloči, da bi lahko nastale neustavne posledice." "Referendum je zagotovo najvišja oblika demokratičnega odločanja," pa meni Jakob Presečnik in dodaja: "Opozicija je zahtevala referendum o RTV-ju, mi ga nismo, ker smo menili, da je ta materija premalo pomembna, da se izvede referendum. V zadnjih 15 letih je bilo približno 15 referendumov, to ni velika številka. Je pa res, da se zgoščujejo v zadnjem obdobju."

Se v prihodnje obeta referendumski dan?
V SDS-u in SLS-u podpirajo predlog, da se v letu uvede dan, ki bo namenjen odločanju referendumskih vprašanj. Potrč meni, da predlog ni dober, saj bi se ob takem načinu sprejemanja zakonov pojavila težava, kdaj bi tak zakon začel veljati. "Ali bo v času do odločanja na referendumu sprejet ali bo čakal na mizi?" se sprašuje Potrč. Sajovic pa meni, da to pomeni "vsakoletne referendume vse do leta 2012 oz. naslednjih volitev".

Kje torej postaviti mejo?
Sajovic verjame, da so ob zadnjem referendumu nezadovoljstvo izrazili volivke in volivci, zato se strinja s postavitivijo referndumskega praga. "Treba je tudi zaostriti odgovornost," je prepričan. "Današnja razprava kaže, da je manjhna možnost, da bi se o čem dogovorili, ker nekatere stranke zavračajo vsako rešitev. Večina strokovnjakov je imela vrsto idej. Vemo, da je treba spremeniti ustavo, če je ne, kakšnih večjih sprememb ne more biti. Predlagamo posvetovalni referendum, da bi ljudje povedali, kako bi se odločalo vnaprej," je pojasnil Potrč in dodal, da bi moral biti tudi določen odstotek, da bi se lahko referendum odobril in da bi se nekatera vsebinska vprašanja lahko izločila iz referendumskega odločanja.

"Za to vprašanje v tem mandatu ni mogoče spremeniti ustave," je prepričan Presečnik. Černač pa je kritičen do pravice ustavnega sodišča, ki lahko odloča o referendumu. Prepričan je, da je "ta zakonska odločba celo preširoka".