Državni zbor je novelo zakona o ustavnem sodišču sprejel z 49 glasovi za in 22 proti. Predlog so podprli v koaliciji, kjer menijo, da je treba v zakonu urediti pravno praznino. V opoziciji pa so bili do predloga, zelo kritični. V SDS-u predlagali tudi dopolnilo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi, ki pa ga je poslanska večina zavrnila.

Predlog novele sicer sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil med opravljanjem funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil. Na matičnem odboru so predlog po dveh prekinjenih obravnavah na tretji ob obstrukciji SDS-a in nasprotovanju NSi-ja potrdili koalicijski poslanci.

Sorodna novica S poslanskimi vprašanji ministrom se je začela redna seja DZ-ja

Na podlagi tega primera je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič vložila novelo zakona o ustavnem sodišču. Kot je poudarila na seji, takšen predlog doslej ni bil potreben, saj v 30 letih nobenemu ustavnemu sodniku ni prišlo na misel, da bi ob opravljanju funkcije ustavnega sodnika opravljal katerokoli dodatno dejavnost preko pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik, ki je namenjena pridobitni dejavnosti.

Sprejeta novela tako sedaj določa, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge pridobitne dejavnosti, razen z dejavnostmi, ki jih kot izjeme za funkcionarje določa vsakokratni zakon, ki ureja področje integritete in preprečevanja korupcije. S tem je področje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika poenoteno s področjem nezdružljivosti ostalih funkcionarjev, je pojasnila Klakočar Zupančič.

Poleg tega novela zakona določa, da mora ustavni sodnik o sprejemu članstva ali dejavnosti, ki jo bo opravljal poleg svoje funkcije, obvestiti predsednika ustavnega sodišča, ta pa potem odloči, ali sta dejavnost oziroma članstvo združljiva s funkcijo ustavnega sodnika. Zoper sklep predsednika ustavnega sodišča ima ustavni sodnik tudi pravico do pritožbe, o kateri odloča plenum ustavnih sodnikov.

Predlog podprle vse tri koalicijske stranke

Predlogu so, kot omenjeno, pritrdili v koalicijskih poslanskih skupinah. "Vsi sodniki v Sloveniji, tudi ustavni sodniki morajo ravnati z najvišjo možno stopnjo integritete, ne pa da rušijo z leti pridobljen in spoštovan ugled ustavnih sodnikov in ustavnega sodišča," je poudarila poslanka Svobode Lena Grgurevič.

Kot je pojasnila poslanka SD-ja Meira Hot, je predsednica DZ-ja predlog pripravila na pobudo ustavnega sodišča, ki je opozorilo na nejasnosti in pomanjkljivosti obstoječe ureditve. Namen predloga je tako po njenih besedah pravičen, saj želi vzpostaviti enotna merila integritete za vse javne funkcionarje in preprečiti vsakršno dvomljivo združevanje funkcij.

Tudi po mnenju poslancev Levice gre predlog v pravo smer. Kot je dejal Milan Jakopovič, spremembe uvajajo jasnejša pravila glede združljivosti funkcij, kar zmanjšuje pravno negotovost in povečuje transparentnost delovanja najvišje sodne institucije v državi.

Nasprotovanja opozicije: "Spremembe so motivirane s političnimi interesi"

Predlaganim spremembam pa so ostro nasprotovali v SDS-u, saj po besedah Andreja Poglajena ne izhajajo iz strokovnih in sistemskih potreb, "temveč so očitno motivirane s političnimi interesi vladajoče koalicije, ki si želi podrediti delovanje ustavnega sodišča lastnim ciljem". V SDS-u menijo, da predlog izkazuje nespoštovanje do ustavnega reda in delitve oblasti, predlog pa je "zgovoren primer, kako vladajoča koalicija skuša izkoristiti zakonodajo za obračunavanje s posamezniki, ki ji niso povšeči, namesto da bi spoštovala njihovo neodvisnost in strokovnost".

Tudi po mnenju poslancev NSi-ja predlog ne spoštuje načel pravne države in je pravno sporen z materialnopravnega in procesnopravnega vidika, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Po besedah Franca Medica je pisanje zakona zaradi posameznih motečih sodnikov prava farsa, zato bodo v NSi-ju temu "lex Jaklič" nasprotovali. Kot je poudaril, je ustavni sodnik Klemen Jaklič v okviru popoldanskega s. p.-ja opravljal raziskovalno dejavnost, kar zakon dopušča.

Tudi Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je poudaril, da je pravo ime omenjenega zakona "lex Jaklič". Zakonski predlogi "ad personam" pa so po njegovih besedah nekaj, čemur bi se morali v DZ-ju izogibati, saj se na ta način ruši nepristranskost organa. Prav tako zakonodajna veja oblasti s temi spremembami implicitno posega v drugo vejo oblasti, zato bi morala biti obrazložitev zelo jasna, in ne usmerjena v en konkreten primer.

Po besedah Urške Klakočar Zupančič novela ne rešuje konkretnega problema, saj ne more veljati za nazaj. To po njenih besedah pomeni, da "sodnika, ki si je drznil delovati kot samostojni podjetnik kar nekaj let, ne bodo doletele nobene sankcije", pač pa je cilj novele preprečiti tovrstna ravnanja v prihodnje.

Globa za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu, bo po novem 500 evrov

Poslanke in poslanci so z 72 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi novelo zakona o pravilih cestnega prometa. Ta med drugim predvideva višjo globo za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu oziroma ki vozijo ali se ustavijo na njem. Globa bo po novem znašala 500 evrov.

Kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, so jih k spremembi zakona spodbudila dejanja neodgovornih, objestnih voznikov na naših avtocestah in hitrih cestah, pa tudi tehtne pobude in tesno sodelovanje z zavodom Ustvarimo reševalni pas. V praksi je po njegovih besedah vse več primerov neupoštevanja pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov ter neupoštevanja pravila o vzpostavitvi reševalnega pasu. Prav tako smo priča vožnji neodgovornih voznikov za vozili s prednostjo, tako kot ustavljanju na vzpostavljenem reševalnem pasu, je opozoril Rajh.

Tako novela določa strožje kazni za voznike, ki se priključijo vozilu s prednostjo za spremstvo in v spremstvu ali jih prehitijo, ter voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali vozijo oziroma se ustavijo na vzpostavljenem reševalnem pasu. S tem namreč vozilom, ki so na intervencijski vožnji, preprečujejo izvedbo nujnih nalog, potrebnih za reševanje življenja ali premoženja oziroma za preprečitev velike materialne škode, je pojasnil Rajh.

Za omenjene kršitve je tako po novem določena globa 500 evrov s stransko sankcijo treh kazenskih točk. Doslej je bila za kršitve v povezavi z reševalnim pasom predpisana globa 200 evrov, za kršitve v povezavi z vozili s prednostjo pa 300 evrov. Poleg tega z novelo zakona širijo izjeme za vožnjo in ustavljanje na odstavnem pasu ali odstavni niši ter hojo po avtocesti in hitri cesti pri izvajanju nalog odvoza povoženih ali poginulih živali. Delavcem javne veterinarske higienske službe se tako dovoljuje, da smejo med odpravljanjem odvoza povoženih ali poginulih živali stopiti in hoditi po označenem in varnem mestu avtoceste in hitre ceste.

Potrditev samodejne prepoznave registrskih tablic na javnih površinah

DZ je v okviru glasovanj z 42 glasovi za in enim proti potrdil tudi novelo zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki med drugim omogoča uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah. V Svobodi so jo izpostavili kot ukrep za boljšo prometno ureditev, v opoziciji in SD-ju pa so opozorili na tveganja pri varstvu osebnih podatkov.

Novela, ki so jo pripravili v Svobodi, je po besedah poslanke Tamare Kozlovič nastala kot odgovor na pozive občin in njihovih izvajalcev gospodarskih javnih služb. Ti so opozorili na neskladja med veljavnim zakonom o celostnem prometnem načrtovanju in zakonom o varstvu osebnih podatkov, na kar je opozoril tudi informacijski pooblaščenec, je povedala na seji DZ-ja.

Sorodna novica Sprememba zakona o celostnem prometnem načrtovanju razburja. "Ohlapnost definicij omogoča zlorabe."

Z novelo bi zagotovili pravno podlago, ki bi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem državnih cest in javne železniške infrastrukture med drugim omogočila uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil.

"Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo samo in izključno ob posebej skrbnem varovanju osebnih podatkov," je poudarila. Predlog novele zato med drugim določa namen in obseg oziroma vrsto podatkov, ki se jih lahko pridobiva na ta način, njihovo obvezno brisanje po določenem času ter obvezno obveščanje uporabnikov o uporabi takšnih sistemov.

Poslanske skupine SD-ja s temi zagotovili niso prepričali. Kot je na seji povedal poslanec Damijan Bezjak Zrim, so varnostni mehanizmi po njihovih ocenah tudi po zadnjih dopolnitvah nezadostni za zagotovitev celovite zaščite zasebnosti. Napovedal je, da se bodo pri glasovanju vzdržali.

Vzdržanost so napovedali tudi v opozicijskih strankah SDS in NSi. Poslanec NSi-ja Janez Žakelj se je strinjal, da bi morali storiti več za varstvo zasebnosti državljanov. Poslanec SDS-a Zvonko Černač pa je Svobodi očital, da novela še vedno vsebuje preveč administrativnih obremenitev. "Če nam bodo volivci najpozneje čez leto dni znova zaupali odgovornost za upravljanje države, bomo večji del tega zakona – predvsem tistega, ki se nanaša na izdelavo občinskih prometnih strategij – odpravili," je napovedal.

Po mnenju Mihe Lamuta (Svoboda) so pomisleki glede varstva osebnih podatkov odveč. Z izčrpnimi in obsežnimi usklajevanji so odpravili vse morebitne pomanjkljivosti in zagotovili ustreznost vseh predlaganih rešitev, je poudaril.

DZ potrdil nov odlok o strategiji upravljanja naložb države

Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi nov odlok o strategiji upravljanja naložb države. Z njim se po zgodbi o težavah škofjeloškega invalidskega podjetja CSS določa posebna obravnava invalidskih podjetij v lasti države. Predlog so podprli v Svobodi, SD-ju, Levici in v poslanski skupini nepovezanih poslancev. V SDS-u so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali, da se bodo pri glasovanju vzdržali, v NSi-ju pa, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Vlada je nov odlok pripravila v odzivu na aktualno dogajanje v povezavi z invalidskimi podjetji v državni lasti. Po njem se za invalidska podjetja določa ne zgolj doseganje gospodarskih ciljev, pač pa njihovo družbeno odgovorno upravljanje. Slovenski državni holding (SDH) mora ta podjetja upravljati skrbno, pregledno in družbeno odgovorno s ciljem doseganja ustreznega donosa za zagotavljanje dostojnega in varnega dela invalidov.

Invalidska podjetja so v strategiji opredeljena kot portfeljska naložba, a bo SDH izvajal upravljavske dejavnosti, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitno dokapitalizacijo. Likvidacija, ki je grozila podjetju CSS, ali stečaj podjetja bosta dopustna le kot skrajna ukrepa, pri čemer si bo moral SDH prizadevati za kontinuiteto nadaljnje zaposlitve njegovih delavcev.

V odloku je dodano novo poglavje, na podlagi katerega je pri pomembnih naložbah mogoče izvesti prodajo delnic prebivalstvu in institucionalnim investitorjem s prvo javno ponudbo (IPO). To je skladno s strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030. Izmed osmih pomembnih naložb so na borzo že uvrščeni Krka, NLB, Petrol, Telekom Slovenije in Sava Re. Preostale pomembne naložbe so Istrabenz Turizem, MK založba in Sava.

Odlok prinaša še spremembo statusa družbe Farme Ihan iz portfeljske v strateško. Gre namreč za integrirano živinorejsko predelovalno verigo, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano. Pri projektni družbi za drugi železniški tir Divača–Koper 2TDK se lahko po novem zgradi tudi vzporedni tir. Pri Kobilarni Lipica je znova uvedeno enovito upravljanje – z združitvijo Holdinga Kobilarna Lipica in družbe Kobilarna Lipica. Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje pa sta za čas, ko Teš opravlja gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v Šaleški dolini, uvrščena med strateške naložbe, upoštevan je lastniški prenos teh dveh družb s HSE-ja na SDH.

Sprejetje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb

Z 49 glasovi za in nobenim proti je bil v DZ-ju sprejet še predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle se z zakonom uvajajo rešitve za blažitev preobremenjenosti pristojnih državnih organov, vključenih v postopke začasne zaščite. Urejata se tudi uskladitev z direktivo EU-ja in ureditev nekaterih vprašanj, ki so se pojavila v praksi po aktivaciji začasne zaščite, je poudarila.

Med drugim za uvedbo začasne zaščite v Sloveniji ne bo več potreben poseben sklep vlade, ampak se bo zaščita aktivirala neposredno na podlagi sklepa Sveta EU-ja. Poenostavlja in ureja se tudi hitrejša izvedba postopka priznanja statusa začasne zaščite, je izpostavila. Od 10. marca 2022, ko je začel veljati sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, do 31. januarja letos je bilo v Sloveniji evidentiranih 12.236 vlog za začasno zaščito, 11.315 osebam je bil status priznan, je med drugim navedla Heferle.

V predstavitvi poslanskih stališč so podporo zakonu napovedali v koalicijskih Svobodi, SD-ju in Levici, ne pa tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NP), v kateri so napovedali, da se bodo pri podpori vzdržali. Prepričani so namreč, da mora Slovenija pri obravnavi omenjenega zakona dati prednost svojim državljanom. "Zakon prinaša določene koristi, a v trenutni obliki še ne zagotavlja dovolj uravnoteženega pristopa, ki bi v ospredje postavil varnost, blaginjo in pravičnost za naše državljane. Zakonu zato ne nasprotujemo, a ga v tej fazi tudi ne podpiramo v celoti," je poudaril Tine Novak.

Zakon sicer omogoča hitrejše postopke za začasno zaščito in razbremenjuje azilni sistem, vendar odpira tudi določena vprašanja, ki jih ne smemo spregledati, je dodal Novak in med drugim izpostavil vprašanji varnosti in dodatne obremenitve lokalnih skupnosti. V NSi-ju in SDS-u so napovedali, da zakonu ne bodo nasprotovali.

Zakon ureja pogoje bivanja razseljenih oseb, vzrokov za njihovo razseljenost v vse bolj razdejanem in razdeljenem svetu žal ne more, je v predstavitvi poslanskega stališča Levice izpostavila poslanka Nataša Sukič. Glede na to, da se zakon uporablja za razseljene osebe iz Ukrajine, bi se tega morali zavedati predvsem odločevalci v Bruslju, Washingtonu, Moskvi, Kijevu in na sedežu Nata, je dodala. "Namesto da se Evropa do zob oborožuje, kar bo generiralo nove in še hujše vojne, bi si morala prizadevati za to, da bi bila ambasadorka miru. To je edini ključ, če želimo, da bo razseljenih oseb manj in ne vsak dan več in več," je poudarila Sukič.

Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je med najpomembnejšimi cilji zakona izpostavila razbremenitev azilnega sistema, hitrejši dostop oseb z začasno zaščito do pravic iz naslova omenjenega statusa in posledično njihovo hitrejšo integracijo v slovensko družbo. V SDS-u so napovedali, da bodo skrbno spremljali izvajanje novega zakona in v primeru zlorab predlagali ustrezne rešitve, je poudaril poslanec Anton Šturbej.

Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo poslanskih skupin Svobode, SD-ja in Levice v delu zakona, ki določa evidence in podatke, na podlagi katerih pristojni organ ugotavlja obstoj izključitvenih razlogov za odvzem statusa začasne zaščite. Za sprejetje dopolnila je glasovalo 49 poslancev, proti ni bil nihče.