Stanislav Beguš, vodja državne tehnične pisarne, ki izvaja obnovo, nam je povedal, da so od približno 2.200 poškodovanih stavb porušili ali obnovili 2.010. Od tega je bila velika večina visokih gradenj, torej različnih stavb. Ob tem so obnovili tudi 151 nizkih gradenj, to je cest, vodovodov itn. Potres pred desetimi leti v Posočju velja za enega od najhujših v novejši slovenski zgodovini, najbolj pa je prizadel Zgornje Posočje.

Med visokimi gradnjami so bili najbolj prizadeti stanovanjski objekti, obnovili ali porušili so jih več kot 1.400. Obnovili so tudi 90 objektov, kot so šole, občine in uradi, prav toliko tudi objektov sakralne dediščine.

Obnova skoraj končana
V desetih letih jim je torej uspelo urediti veliko večino stavb. Beguš je dejal, da so se razmere v primerjavi s potresoma v 70. letih in tistim v italijanski Furlaniji Julijski krajini hitro uredile. Obnoviti je treba le še nekatere zgradbe v Bovcu, Kobaridu in na Cerkljanskem.

Še tri milijone za letošnjo obnovo
Znesek obnove bo znašal skoraj 100 milijonov evrov. Okoli 62 milijonov evrov so namenili visokim gradnjam, nekaj manj kot 13 milijonov evrov nizkim. S stroški civilne zaščite in razvojne pomoči se je ta znesek dvignil na skoraj 93 milijonov evrov. Pred koncem obnove letos bodo porabili še 3 milijone evrov.

Eden najhujših potresov
Velikonočni potres v Posočju je po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni. Posledice tresenja tal, ki neposredno ni zahtevalo žrtev, so bile najhujše na širšem območju Bovca in Kobarida, predvsem v vaseh pod Krnom in Drežniških Ravnah.