Na slovenskih univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter na javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je za študijsko leto 2014/2015 na voljo 20.871 vpisnih mest za redni in izredni študij.

V primerjavi z lanskim letom so visokošolski zavodi tokrat razpisali 695 vpisnih mest manj, od tega 104 za redni študij in 591 mest manj za izredni študij, več mest je na družboslovju in humanistiki.

Končni podatki, koliko študentov bo v novem študijskem letu študiralo na slovenskih univerzah, bo znan šele po 30. oktobru, saj vpisi na dodiplomski in podiplomski študij še potekajo.

Največ vpisnih mest v Ljubljani
Največ vpisnih mest je razpisala ljubljanska univerza, 10.839. Nanje se je v prvem prijavnem roku prijavilo 10.322 kandidatov, sprejetih pa jih je bilo 7481. V drugem roku je bilo od 2200 prijavljenih sprejetih 1613 študentov.

Na mariborski univerzi, ki je v prvem roku razpisala 5496 vpisnih mest, sta bila sprejeta 2902 kandidata. V drugem roku pa še 1141.

Na primorski univerzi, ki je razpisala 1635 vpisnih mest, je bilo sicer na podlagi prve prijave sprejetih 1042 kandidatov, v drugem roku pa še dodatnih 337.

Na študij na novogoriški univerzi je bilo skupno sprejetih 61 kandidatov. Tam so skupno razpisali 242 vpisnih mest.

Na preostalih visokošolskih zavodih s koncesijo, kjer je bilo skupno 1771 vpisnih mest, pa je možnost za študij v prvem roku dobilo 486 prihodnjih študentov, v drugem roku pa še 355.

Strošek študija je 600 evrov mesečno
Povprečni mesečni strošek za študij pri nas je bil leta 2013 nekaj manj kot 600 evrov in se je po primerjavi med raziskavama Evroštudent iz leta 2010 in 2013 v zadnjih treh letih zvišal za več kot 100 evrov.

Pri tem so morali 277 evrov pokriti študentje sami (prehrana, prevoz, zavarovanje, komunikacijske storitve). 208 evrov so zanje pokrili starši, država ali drugi (nastanitev, prehrana in prevoz). Dodatnih 113 evrov so stale šolnine, vpisnine in študijsko gradivo.

Po raziskavi iz leta 2010 so bili takrat povprečni stroški študenta nižji za več kot 100 evrov in so znašali nekaj manj kot 500 evrov. Pri tem so morali nekaj manj kot 300 evrov plačati študentje sami, nekaj manj kot 200 evrov pa starši, država in drugi.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se višina javnih sredstev, ki jih država odšteje na študenta, močno razlikuje glede na program. V povprečju pa je treba iz javnih sredstev za študenta, ki študira v dodiplomskem programu, letno zagotoviti okoli 3000 evrov. Pri doktorskem študiju se za posameznega doktoranda iz javnih sredstev letno povprečno nameni 3500 evrov.

Manj sredstev za univerze
Univerze imajo tudi po zadnji prerazporeditvi sredstev na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport na voljo manj denarja, kot so ga imele v letu 2013. Univerza v Ljubljani ima na voljo 1,44 odstotka sredstev manj, Univerza v Mariboru pa 1,1.

Na Univerzi Nova Gorica, ki je sicer zasebna univerza, a se financira tudi iz javnih sredstev, so le zapisali, da če se bo ministrstvo držalo podpisanih pogodb, motenj v delovanju univerze ne bo. Odgovorov pa niso posredovali z Univerze na Primorskem.

Ministrstvo je dodatna sredstva za univerze (šest milijonov evrov) zagotovilo s prerazporeditvijo sredstev konec avgusta. Junija je namreč vlada s postavke ministrstva v proračunsko rezervo prerazporedila 80 milijonov evrov.

Po protestu je naslednji dan vrnila 70 milijonov, a je ministrstvo še vedno ostalo brez 10 milijonov, med katerimi naj bi bila tudi sredstva za univerze. S prerazporeditvijo je zdaj ministrstvo, kot kaže, večino sredstev, potrebnih za delo univerz, vendarle zagotovilo.