Boris Pahor je poudaril, da bi morala v Sloveniji izginiti nevednost o slovenski manjšini. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Boris Pahor je poudaril, da bi morala v Sloveniji izginiti nevednost o slovenski manjšini. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel

Nekateri pravijo: Ideja socializma je pokopana. /.../Jaz bi rekel: Ta ideja se gradi. Ta ideja je krščanska. Ni si je izmislil komunizem./... /Še več: Ta ideja je človeška.

Boris Pahor o materialnih razlikah in solidarnosti.
Prav tako je spomnil, da se danes pozablja, da je holokavst le judovska stvar, saj s tem pozabljamo na skoraj 4 milijone preostalih mrtvih. Pahor je sicer tudi sam bil deportiran v taborišče. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Boris Pahor je dejal, da če še zunanji minister dvomi o državi, bi morali narediti izjavo parlamenta in vlade, kjer bi se vprašali o dvomu, zakaj se je to zgodilo in bi potem ta dvom tudi zanikali. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Italijani vsak dan poudarjajo, nedvomno z nekim ciljem, da se jim je zgodila neka ozemeljska izguba. Slovenija pa še vedno molči. Foto: MMC RTV SLO/Blaž Kosovel
Boris Pahor v Državnem svetu
O ideji socializma danes
Uvodni del predavanja Borisa Pahorja

Kot je to že večkrat poudarjal, so mu mnogi rekli, da so o početju domobrancev komunisti govorili 40 let. Ampak sam je nato pojasnil, da mladi tega ne vedo in slišijo le drugo stran.
Boris Pahor je sicer na predavanju v državnem svetu poudaril, da Slovencem najbolj manjka lastna identiteta, šole pa bi morale mlade učiti domoljubja.

Na predavanju z naslovom Slovenska državnost, kot jo pojmujem je Pahor tudi poudaril, da se danes preveč pozablja na fašizem in na vse, kar se je dogajalo s četrtino Slovencev.

V Evropo šli mimo Trsta in s tem tudi manjšine
V zgodovini slovenske države je namreč Slovenija šla vedno mimo svojih manjšin. Kot je rekel, je imenitno, da je Koper zdaj postal okno v svet, vendar ne smemo pozabiti na Trst.

Slovenija je namreč šla v Evropo mimo Trsta, s tem pa je zanikala tudi manjšino, ki tam živi. Če pa se bo Trst v prihodnjih desetih oziroma dvajsetih letih znova razvil v tisto, kar je bil na koncu 19. stoletja, če se bo torej znova odprl kot mednarodno mesto, Slovenija na to ne bo pripravljena.

Prav tako je prepričan, da je danes Kras na razpolago sosedom, zaradi česar bi morali omejiti oblast županom, da ne bi razprodali slovenske zemlje Italijanom. Kot je ocenil, se lahko zgodi, da bomo imeli čez 20 let italijanski vrtec v Postojni.

Slovenija tudi ne kaže zanimanja za Koroško. Takrat, ko so ponujali del, so hoteli imeti celoto, čeprav bi lahko imeli celotno področje okoli Vrbskega jezera, prav tako je spomnil na slab odnos do generala Maistra.

Zaverovanost osrednje Slovenije same vase škodljiva za vse
Takšna zaverovanost osrednje Slovenije same vase in v svojo "imenitno centralno vlogo" je naredila že veliko škode vsem Slovencem. Zatem je spomnil na Prešernovo Zdravljico in verz "Bog živi vas Slovenci, Bog živi ves slovenski svet," pa tudi na tiste, kjer opeva fante in dekleta. Težava je, da se danes pozabljajo, saj takoj preidemo na tisto o sosedih.

Kot je nadaljeval, je bil že takrat prisoten evropeizem, ki pa mora vedno izhajati iz svoje identitete. Zato je zanj ključno imeti patriotizem, saj imamo lahko šele z njim tudi samozavest. Težavo te neobstoječe zavesti je nakazal tudi z besedami zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki se je zadnjič v nekem govoru na koncu vprašal, ali nas Italija sploh jemlje kot državo.

Drnovšek ni opravil dobro svoje vloge
Pri vstopanju Slovenije v EU je prišlo do velikega popuščanja Slovenije do italijanskih zahtev. Tedaj je pisal takratnemu premierju Janezu Drnovšku in mu predlagal, naj Slovenija kot država v evropskem tisku predstavi, kaj vse ji je naredil fašizem slabega. Kot sam meni, bi s tem imeli drugačno vlogo pri pristopanju. Prav tako bi morali poudariti, da smo bili na strani zaveznikov, saj nas zdaj hočejo Italijani prikazati kot tiste, ki so jih uničevali. Po njegovih besedah pa je Drnovšek pismo nedvomno vrgel v smeti.

Prav tako je spomnil na javne obtožbe italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki jih je nato hrvaški predsednik Stipe Mesič javno kritiziral in jih označil za rasistične, Drnovšek pa je le pisal pismo, naj se stvari umirijo. To kaže na to, da pri nas demokracija šepa. Pisanje pisem ne šteje za obliko reševanja težav, če nekdo reče, da jim je bila krivično vzeta zemlja, in to pred celo Italijo.

Slovenija molči, Italijani pa poudarjajo, da naj bi se jim zgodila krivica
Slovenija je molčala in še vedno molči, ob tem pa Italijani vsak dan poudarjajo, da se jim je zgodila neka izguba, nedvomno z nekim ciljem.

Ob tem je poudaril, da tega ne govori v duhu antiitalijanstva, saj je bil vzgojen v italijanskem jeziku in kulturi, ki jo pozna tudi bolje od slovenske. Tudi italijanski tisk ga je sprejel in ga vabi, da govori o fašizmu in tudi prek svoje mladosti. Prav tako mu nobeden Italijan ni rekel, da je nacionalist, rekli pa so mu to Slovenci.

Izguba identitete kriva tudi za veliko samomorov
Globalizem je zdaj zamenjal komunizem, a že Kardelj naj bi rekel, da bodo izginili narodi, ostali pa jeziki. Pahor pa se je pri tem vprašal, kako imaš lahko jezik, če pa nimaš nacionalne zavesti.

V globalizaciji naj bi bil nacionalizem preživet. A preživet je lahko le tam, kjer tudi je občuten, ne pa tam, kjer ga sploh ni. Izguba identitete naj bi bila kriva tudi za veliko samomorov.

Pomembna je domoljubna vzgoja
To je tudi težava šol, ki nimajo domoljubnega čuta. Poudaril je, da ne bo rekel patriotskega, ker bi ga lahko obtožili nacionalizma. Slovensko mladino bi morali vzgajati na podlagi slovenske identitete. Večkrat je poudaril, da je vse odvisno od vzgoje, pri tem pa je tudi vprašanje, kdo bo mlade vzgajal.

Zelo pomembno se mu zdi, da bi v zgodovinskih učbenikih dobilo prostor tudi dogajanje med obema vojnama. Vsi namreč govorijo le o požigu slovenskega doma, nihče pa ne reče nič o menjavi slovenskih priimkov v italijanske. Kot je poudaril, še Francozi v Alzaciji in Loreni niso spremenili nemških priimkov v francoske. V slovenski državi bi zato morala izginiti ta nevednost o slovenski manjšini, na kar sam opozarja že od leta 1953.

Holokavst ni samo judovska stvar
Prav tako je spomnil, da se danes pozablja, da holokavst ni le judovska stvar. S tem namreč pozabljamo na skoraj štiri milijone preostalih mrtvih. Pri tem je poudaril, da koncentracijska taborišča Dachau, Buchenwald, Mauthausen in mnoga druga nimajo nikakršne zveze z judovsko usodo. Sam je bil namreč zaprt kot antinacist.

Nekateri pravijo: Ideja socializma je pokopana. /.../Jaz bi rekel: Ta ideja se gradi. Ta ideja je krščanska. Ni si je izmislil komunizem./... /Še več: Ta ideja je človeška.

Boris Pahor o materialnih razlikah in solidarnosti.
Boris Pahor v Državnem svetu
O ideji socializma danes
Uvodni del predavanja Borisa Pahorja