Državni zbor je sprejel novelo zakona o vladi, s katero se je zmanjšalo število ministrstev s 15 na 11. Novost je tudi ustanovitev ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter umestitev tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve. Zakon je bil sprejet z 49 glasovi za in 37 proti.

Tonin: Minister za kulturo za razcvet kulture nepomemben
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala, da negotovo stanje v državi zahteva hitro deblokado oblikovanja vlade, kar bi storili s sprejetjem zakona o vladi, s katerim bi po njenem mnenju prav tako povečali učinkovitost državne uprave. "Slovenija mora postati uspešna država, v kateri državljanov ne bo strah za prihodnost," je poudarila.

Matej Tonin (NSi) je pojasnil, da vsaka vladna ekipa ob začetku svojega dela mora povedati, kako bo delovala. Prav zakon o vladi po njegovem mnenju postavlja te okvire. Zatrdil je, da ministrstva za kulturo s tem zakonom nihče ne ukinja, ampak se le združuje z drugimi resorji. "Minister je za razcvet kulture nepomemben. Pomembno je, kakšna sredstva bomo namenili za kulturo," je Tonin dejal že v razpravi na odboru za notranjo politiko.

Zoran Janković (PS) je predlagal, da se pripravi zakon, s katerim bo predvideno samostojno ministrstvo za kulturo in uvrstitev tožilstva pod ministrstvo za pravosodje. Potem naj bi ta zakon podprla tudi Pozitivna Slovenija. Maša Kociper je dodala, da bo PS, če bo zakon uveljavljen v zdajšnji obliki, predvsem zaradi umestitve tožilstva pod MNZ, sprožila ustavni spor in zahtevala zadržanje izvajanja zakona.

Vinko Gorenak je v imenu SDS-a povedal, da bo država v trenutku, ko bodo izglasovali zakon, prihranila 504.000 evrov, in denar, ki bi šel za ministra za kulturo in vodjo kabineta, bo šel za kulturne projekte. Tožilstva ne bodo podredili ministrstvu za notranje zadeve, je še zatrdil Gorenak, saj je to po ustavi samostojno.

Majda Potrata (SD) meni, da bo imela izguba kulturnega ministrstva globok simbolni pomen. Veliko bolj zapleteno vprašanje pa se ji zdi umestitev tožilstva v MNZ. Potrata je predlagatelje amandmaja opozorila, da je takšna ureditev v nasprotju s pravnimi praksami EU-ja in da v SD-ju menijo, da bi s tem tožilstvo izgubilo del svoje neodvisnosti.

Jakič: Mogoče se želi kdo znebiti Fišerja
Roman Jakič (PS) je v okviru razprave na odboru poudaril, da bi morali zakon umakniti, saj mandatar še ni izvoljen. Po njegovih besedah so namreč v SDS-u z istim argumentom zahtevali umik zakona pred glasovanjem o Jankoviću v DZ-ju. Opozoril je tudi, da so člani odbora dobili gradivo šele na sami seji, zato se z njim niso mogli seznaniti. Dejal je, da ima pomisleke do združevanja ministrstev, da pa sprejetja zakona kljub temu ne bo "na veliko oviral". Izpostavil je, da imamo na eni strani v Mariboru EPK, na katerega smo zelo ponosni, na drugi strani pa ukinjamo ministrstvo za kulturo.

Jakič je kot problematično označil tudi združevanje tožilstva in ministrstva za notranje zadeve. Kot pravi, je celo ustavno sodišče zapisalo, da mora biti policija podrejena tožilstvu in ne nasprotno. Dejal je, da bi se morda kdo v tej državi želel tako znebiti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Gorenak je zatrdil, da je absurdno govoriti o menjavi Fišerja, vendar bi vseeno kazalo govoriti o nekaterih njegovih dejanjih, saj naj bi namreč Fišer ustvaril delovno mesto in tam zaposlil nekdanjega državnega sekretarja. Ob tem je še zavrnil, da bi se s sprejetjem zakona o vladi tožilstvo podredilo policiji, saj, kot pravi, preostala zakonodaja to preprečuje.

Jože Jerovšek (SDS) je poudaril, da se je danes pokazalo, kako konstruktivna namerava biti opozicija, in da mu je jasno, da konstruktivne opozicije ne bo. Jakič mu je odvrnil: "Konstruktivna opozicija ni tista, ki utihne, ampak tista, ki opozarja na stvari, na katere je treba opozarjati. Zakonu o vladi ne nasprotujemo, ampak opozarjamo na težave."

Mirko Brulc (SD) se sprašuje, kje se bodo poznali prihranki pri združevanju ministrstev. Sama ministrska plača po njegovem mnenju namreč ne predstavlja prevelikega bremena za davkoplačevalce. Združevanje se mu zdi bolj koristno z vidika hitrosti in transparentnosti dela. "Vprašanje, ali bom lahko podprl zakon s temi dopolnili," je pojasnil.

Poslanec Virantove liste Rihard Braniselj je pojasnil, da se z dopolnili samo pripravlja teren, da bo nova vlada lahko začela čim prej delati, zato ne vidi razloga, da zakon ne bi bil sprejet. Na kritiko Romana Jakiča, da dopolnjena novela ukinja ministrstvo za kulturo in tožilstvo izpod okrilja ministrstva za pravosodje prestavlja na ministrstvo za notranje zadeve, je Braniselj odgovoril, da se kulture s tem ne umika, glede tožilstva pa je povedal, da ga bo urejal posebni protokol.

Mihael Prevc (SLS) je poudaril, da je sprejetje zakona o vladi tlakovanje poti novi vladi. Poudaril je, da je tudi SLS pred prvim krogom imenovanja mandatarja nasprotoval sprejetju tega zakon, saj je bila situacija takrat drugačna. Danes je, kot pravi, podpisana koalicijska pogodba, 50 poslancev, ki je Janšo predlagalo za mandatarja, pa je zagotovilo, da bo mandatar tudi izvoljen, tega zagotovila pa v prvem krogu ni bilo. Zakon o vladi je označil za dober, reorganizacijo in racionalizacijo dela ministrstev pa kot potrebno.

Novelo zakona vložile stranke PS, SD, Lista Virant in DeSUS
Poslanci levosredinskih strank so še pred glasovanjem o predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću za mandatarja vložili novelo, ki predvideva 12 ministrstev. Predstavniki koalicijskih partneric SDS-a, Liste Virant, DeSUS-a, SLS-a in NSi-ja jo bodo prilagodili z dopolnili.

Desnosredinske partnerice, ki so v sredo podpisale koalicijsko pogodbo in za mandatarja predlagale Janšo, bi ohranile ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve.

Preostala dozdajšnja ministrstva pa naj bi se združila in preoblikovala, tako da bi imeli še ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg omenjenih 11 ministrstev naj bi imeli tudi ministrstvo brez listnice za Slovence po svetu.

Ugiba se o imenih ministrov
Znana pa naj bi bila že večina ministrskih imen. Zvonko Černač (SDS) naj bi prevzel ministrstvo za notranje zadeve, ministrica za delo naj bi bila nekdanja državna sekretarka Romana Tomc (SDS), ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naj bi prevzela Mojca Škrinjar (SDS), ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa Andrej Šircelj (SDS). Predsednik SLS-a Radovan Žerjav naj bi postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, minister za kmetijstvo in okolje naj bi bil poslanec SLS-a in krški župan Franc Bogovič.

Najmanjša parlamentarna stranka NSi naj bi nekdanjega člana uprave Darsa Aleša Hojsa predlagala za ministra za obrambo, Ljudmila Novak pa naj bi bila ministrica brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. V DeSUS-u naj bi dobili zunanje ministrstvo, ki bi ga vodil Karl Erjavec, in zdravstveno, ki bi ga prevzel Tomaž Gantar. Listi Virant naj bi pripadli ministrstvi za finance in pravosodje in javno upravo, ki naj bi ju prevzela Janez Šušteršič in nekdanji ustavni sodnik Janez Čebulj.