V odzivu na odločitev vlade, da pooblasti predsednika arbitražnega sodišča, da izbere slovenskega arbitra, je pravnik Marko Pavliha za MMC dejal, da upa, da so slovenski politiki skrbno pretehtali vse prednosti, slabosti, priložnosti in pasti odločitve ter da se zavedajo svoje ogromne odgovornosti. "Metaforično bi lahko rekli, da je bila kocka ponovno vržena na mednarodno igralniško mizo, lahko si le nemočno želimo, da bo slovenski narod zadel čim večjo številko," je dejal.

.
Dodal je, da je že pri izbiri Ronnyja Abrahama vseskozi vztrajal pri tem, da bi bila veliko boljša odločitev, če bi se odločili za slovenskega strokovnjaka, saj bi bila možnost, da se zgodi kaj podobnega, veliko manjša. Zdaj pa upa, da bo predsednik arbitražnega sodišča izbral kakšno zanesljivejšo osebo.

Sam bi sicer na tem položaju rad videl malteškega profesorja pomorskega prava Davida J. Attarda, saj je po njegovih besedah svetovni strokovnjak na področju delimitacijskega prava in odlično pozna položaj v Sredozemlju, kar sta po mnenju Pavlihe tudi dve ključni merili, ki bi ju pri ponovni izbiri morali upoštevati.
Pirnat: Verjetno najboljša razpoložljiva odločitev
Tudi pravnik Rajko Pirnat bi na tem mestu sicer raje videl slovenskega strokovnjaka, a glede na informacije, ki so bile dostopne prek medijev, je ocenil, da je bila to za vlado verjetno optimalna odločitev. Po njegovih besedah bi bilo z iskanjem domačega strokovnjaka kar nekaj težav, saj jih ni ravno veliko, upa pa, da ni bil vzrok za odločitev vlade dejstvo, da so morda vsi domači pravniki zavrnili ponujeno mesto.
Ta odločitev res krepi nepristranskost postopka, je dodal, a težava je v tem, da bo tak tudi odgovor Hrvaške, se pravi, da ne bodo imenovali svojega arbitra, kar bi lahko kazalo na določeno nezainteresiranost obeh držav, Slovenija pa mora biti zainteresirana za ta proces.

Zupančič: Gre tudi za to, da se ohranja videz popolne nepristranskosti
Sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič pa je ocenil, da je z odločitvijo vlade "situacija zdaj simetrična". "Po eni strani bo moral predsednik arbitražnega sodišča mimo Hrvaške imenovati hrvaškega člana, po drugi strani se je Slovenija odločila za simetrično odločitev, torej da Gilbert Guillaume izbere nadomestnega sodnika tudi za Slovenijo," je pojasnil.

Dejal je še, da zaradi prisluškovalne afere vemo, da je zadeva praktično že odločena v korist Slovenije, in da gre Sloveniji predvsem za to, da je videti v tem izrednem postopku čim bolj kredibilno in nepristransko. "Gre pa tudi za to, da je na koncu rezultat, ki je praktično že znan, v korist Slovenije, materialnopravno in proceduralno, v smislu, da ta postopek ohranja videz popolne nepristranskosti," je dodal.

Zupančič meni, da zdaj ni mogoče, da bi se sodišče zaradi zapletov samorazpustilo, pričakuje, da bo odločitev predsednika sodišča glede imenovanja novih arbitrov znana v mesecu dni, arbitražni postopek pa se bo nato nemoteno nadaljeval in bo sodišče do konca leta sprejelo končno odločitev, tako kot je napovedalo.

Petrič: Naš človek ne bi bistveno spremenil končnega izida
Tudi ustavni sodnik in strokovnjak za mednarodno pravo Ernest Petrič je današnjo odločitev vlade ocenil "kot najboljšo mogočo v danih okoliščinah". Okoliščine so namreč takšne, da je treba storiti vse, da se zagotovi dvoje: prvič, da arbitražno sodišče deluje naprej, saj bo njegova odločitev pomembna, ter drugič, da Slovenija pokaže, da želi, da sodišče deluje čim bolj neodvisno, je pojasnil.

Na vprašanje, ali ne bi bilo morda vendarle bolje v arbitražno sodišče imenovati Slovenca, je odvrnil, da je to iluzija, če mislimo, da bi bila končna odločitev bistveno drugačna, če bi imeli tam svojega človeka.

Ali bodo zdaj arbitri dejansko nadaljevali delo, pa težko prerokuje, a v vsakem primeru jim je slovenska vlada s tem, ko jim je prepustila izbiro arbitra, sporočila "nadaljujte".

Šuklje: Ključna je enotnost
Za diplomata in strokovnjaka za Balkan Boruta Šukljeta pa je odločitev vlade prava, obenem pa pozdravlja tudi enotnost slovenske politike, ki je po njegovem mnenju pomembno sporočilo današnjega dne.

V tem trenutku je namreč po njegovem mnenju ključno to, da so bili narejeni vsi koraki, potrebni za to, da se lahko sprejme odločitev o tem, na kakšen način naj arbitražno sodišče deluje naprej. "Za vse drugo pa je danes govoriti še bistveno prezgodaj," je sklenil.

Nujno je nadaljevanje postopka
Pravnica Dominika Švarc z Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo pa je po drugi strani že v sredo za TV Slovenija pojasnila, da se ji zdi, da bi bilo najboljše, če se Slovenija odloči za mednarodnega arbitra oz. izbiro tega prepusti predsedniku arbitražnega sodišča.
Sam cilj Slovenije je po njenih besedah zavarovanje nadaljevanja arbitražnega postopka, in to se zdaj lahko stori le s ponovno vzpostavitvijo zaupanja v neodvisnost in nepristranskost arbitrov. Prav to pa bi Slovenija s prenosom izbire na predsednika sodišča tudi storila, je še dodala.