"Gospod Balažic bi moral vedeti - če dela kar koli v imenu države -, da to mora imeti črno na belem. Tega dokumenta nima. Nobena tajna misija ne obstaja. Je pa dejstvo, da gospod Balažic krepko krši zakon. To, da z vsem tem prihaja v javnost, me nič ne skrbi. Očitno ga boli to, da je ostal brez službe," se je v pogovoru za MMC predsednica vlade Alenka Bratušek odzvala na obtožbe odpoklicanega veleposlanika iz Avstralije Milana Balažica, o čemer smo poročali tukaj.

"Takoj, ko sem ugotovila, za kaj gre in kdo stoji za potencialnimi avstralskimi vlagatelji, je bila stvar zame zaključena. To jasno izhaja iz dokumentov. Gospod Balažic je v DZ-ju govoril nekaj povsem drugega," je pojasnila.

Grk v stiku z Balažicem kot z drugimi
Na vprašanje, o čem sta ji poročala koalicijski partner, nekdanji predsednik SD-ja Igor Lukšič, in sodelavec iz kabineta Peter Grk, je odgovorila, da je njen sodelavec kot zunanjepolitični svetovalec v stikih z vsemi veleposlaniki: "Ničesar nisva skrivala, nič se nismo tajno dogovarjali. Kot vem, je bil popolnoma v takšnih stikih z Balažicem kot z vsemi ostalimi veleposlaniki."

"Kučan ni posredoval pri meni"
Dejala je tudi, da je takoj zavrnila možnost, da bi Oman posloval v Sloveniji, in dodala, da to potrjuje tudi elektronska pošta. Zanikala je tudi, da bi pri njej v zadevi Oman kakor koli posredoval nekdanji predsednik Milan Kučan: "Pri meni ne, nikoli. Niti z vprašanjem," je odvrnila Bratuškova.

Lukšič ni imel nobenih pooblastil vlade
S smehom je zanikala tudi navedbe, da bi angažirala upokojenega diplomata ali Sovo, da bi preverila, ali je zemljišče v Bosanskem Brodu bogato z nafto oziroma kakšni naj bi bili pogoji sodelovanja z ruskimi lastniki rafinerije. "Ne ukvarjam se s tem, kaj je Lukšič počel, ni bil član vlade. Zato tudi ni mogel dobiti nobenih pooblastil in jih tudi ni imel. Kaj pa je on kot Igor Lukšič osebno počel, sama nisem nikoli preverjala," je dejala Bratuškova.

Omanova hipoteka je trajala le mesec dni
Zemljišče, na katerem je rafinerija v Bosanskem Brodu, naj bi bilo v lasti trgovca z orožjem Nicholasa Omana, toda preiskovalni novinar Blaž Zgaga je v članku z naslovom Predstavnikov Slovenije niti leta 2014 ne motijo vojni dobički (v katerem je predstavljeno in dokumentirano tudi celotno ozadje poslov Omana z vodjo bosanskih Srbov Karadžićem) povzel izjavo nekdanjega premierja Republike srbske Dušana Kozića, ki je z Omanom pogodbo o 60-milijonskem dolarskem posojilu tudi podpisal. Kozić je za Nezavisne novine (izhajale so v Banjaluki) povedal, da je bila rafinerija res pod hipoteko v letu 1995, toda trajala je samo mesec dni.

Kozić: Hipoteke ni bilo, ker ni bilo niti posojila
Pojasnil je, da se je hipoteka nanašala le na zemljišče, ne pa tudi na samo rafinerijo. Prav tako je dejal, da (Omanovo) podjetje Orbal ni zagotovilo posojila, vrednega 60 milijonov dolarjev, zaradi česar hipoteke ni bilo. Pogodbo je hranilo sodišče v Sokolcu in ne sodišče v Derventi, ki je pristojno za območje, kjer stoji rafinerija v Bosanskem Brodu, je še navedel Kozić.

Rafinerija je za zdaj še tiho
Vprašanja o tem, kdo je lastnik zemljišča, ali Rafinerija nafte Brod posluje z Nicholasom Omanom, in druga smo že v sredo poslali tudi rafineriji. V četrtek so nas prosili, naj jim vprašanja, ki smo jih poslali po elektronski pošti, pošljemo tudi po faksu, kar smo tudi storili. Na odgovore še čakamo.

TI: Hipoteke morda sploh ni
Je pa tiskovna predstavnica Transparency Internationala Bosna in Hercegovina (TI BiH) Ivana Karajlić za MMC dejala, da hipoteka morda sploh ne obstaja. "Vsa javna podjetja v Bosni in Hercegovini, kot je bila rafinerija pred privatizacijo, so imela v lasti tudi zemljišče. Bilo bi čudno, da bi bilo lastništvo rafinerije preneseno na koga drugega," je pojasnila v telefonskem razgovoru. Dodala je sicer, da so se med vojno dogajale tudi takšne stvari, so pa tisti, ki so jih počeli, poskrbeli, da sledi izginejo.

"Neki ljudje s Pal"
Njene besede posredno potrjuje Balažičeva dokumentacija, iz katere je razvidno, da je Oman večkrat brez uspeha poskušal urediti vpis v zemljiško knjigo za zemljišča v okolici rafinerije Bosanski Brod, a mu to ni uspelo, ker drugih dokumentov o zadevi (razen pogodbe o posojilu) niso našli.

Ping pong
Po večkratnem "pingpongu" ministrstva s sodiščema v Sokolcu in Derventi je sekretarka ministrstva za pravosodje vlade Republike srbske Snežana Marjanac napisala službeno zabeležko, v kateri je navedla, da je po dogovoru z ministrom opravila pogovor s predsednikom sodišča v Derventi.

Sodnik ji je povedal, da je preveril zadevo in ugotovil, da so mu uslužbenci, ki so bili zaposleni v takratnem obdobju, povedali, da so prišli "neki ljudje s Pal", napravili vknjižbo v zemljiško knjigo in jo ožigosali z žigom sodišča v Derventi. Uslužbenci so pripravljeni potrditi svoje izjave, če bo to potrebno, je zapisala sekretarka.

Kdo je lastnik rafinerije?
Toda še večja neznanka kot to, kdo je lastnik zemljišča, je, kdo je lastnik rafinerije, pravijo v TI-ju BiH. "Privatizacija naftne industrije v BiH-u, ki je bila opravljena pred več kot osmimi leti, je bila narejena v sumljivih okoliščinah. Zato obstajajo razlogi za sum, da so prikriti lastniki teh vrednih resursov pravzaprav najvplivnejši politiki v Republiki srbski in ne ruski vlagatelji, kot se to uradno navaja," opozarjajo iz TI-ja BiH. TI je še leta 2007 zahteval imena lastnikov treh podjetij, ki so povezana s prodajo rafinerije nafte v Bosanskem Brodu, toda vlada Republike srbske jim nikoli ni ugodila.

TI je zahteval imena lastnikov treh podjetij: Invest tehnologija, Nepat in Junk Development. Ti imajo skupno 60 odstotkov lastništva v ruskem NefteGazinKoru, ki je bil nominalni kupec rafinerije v Bosanskem Brodu, pozneje pa tudi vseh drugih zmogljivosti naftne industrije na območju Republike srbske.

Na zasebne račune izpuhtelo 511 milijonov evrov
Sumljivo se jim je zdelo to, ker so bila vsa podjetja registrirana tik pred začetkom prodaje rafinerije. Ker podatkov ne oni in ne javnost niso prejeli, menijo, da večinski lastniki rafinerije niso ruska podjetja ali ruska federacija, ampak "najvišja raven oblasti v Republiki srbski, ki je izvedla postopek kriminalne privatizacije ali osebe povezane z oblastjo", so zapisali v sporočilu za javnost. V njem so ocenili tudi, da je bilo na zasebne račune neznanih oseb preusmerjenih več kot 511 milijonov evrov.