Zdenka Čebašek Travnik meni, da mora biti možnost verske oskrbe zagotovljena vsem, pogojevati jo, denimo, z diagnozo, pa je nesprejemljivo. Pojasnila je, da pravilnika kažeta znake diskriminatornega obravnavanja manjših verskih skupin, čeprav niti zakon niti pravilnik ne določata ločnice med večjimi in manjšimi verskimi skupinami.

Zakon sam pa določa, da je na podlagi večjega števila pripadnikov ene vere treba zagotoviti versko oskrbo tudi v bolnišnicah in zavodih za prestajanje kazni, je dejala varuhinja.

Zbornica: Ločevanje pacientov po obolenjih diskriminatorno
Varuhinji človekovih pravic pri tem mnenju, kot rečeno, pritrjuje tudi častno razsodišče Zbornice zdravstevene in babiške nege Slovenije, kjer prav tako trdijo, da pravilnik "ne zagotavlja enakih pravic do verske duhovne oskrbe pripadnikom različnih veroizpovedi".

"Pravilnik je diskriminatoren tudi zato, ker ne določa enakih pravil za vse zdravstvene ustanove, kar kaže na možnost neenakomerne duhovne oskrbe posameznikov. Ne velja namreč za tiste zdravstvene zavode, ki nimajo vsaj 500 pacientov oz. na psihiatriji vsaj 300 pacientov enake veroizpovedi," je v sporočilu za javnost zapisala predsednica zbornice Darinka Klemenc. Pravilnik odreja več oskrbe pacientom s psihiatričnimi ter onkološkimi obolenji in tistimi na rehabilitaciji. Ločevanje bolnikov po obolenjih in diagnozah pomeni diskriminacijo, je dodala Klemenčeva.

Ministrstvo: Verske skupnosti nam niso posredovale nobenih pritožb
Po mnenju pravosodnega ministrstva pa pravilnika o duhovni oskrbi nista diskriminatorna, ampak le podrobneje urejata izvajanje duhovne oskrbe v navedenih zavodih. "S strani verskih skupnosti nismo prejeli nobenih pritožb zaradi diskriminatornega obravnavanja manjših verskih skupnosti," poudarjajo na ministrstvu.

"V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je na generalnem uradu od septembra 2004 kot državni uradnik že zaposlen koordinator za versko oskrbo. Izkušnje pri nas in v drugih državah EU-ja kažejo, da so zaporniki delo duhovnega koordinatorja sprejeli zelo pozitivno," so v odzivu na nekatere očitke, da sta pravilnika o verski oskrbi v zaporih in drugih zavodih diskriminatorna, zapisali na ministrstvu za pravosodje.

Poslanci v sredo in petek o varuhinjinih namestnikih
Vrnimo se nazaj k varuhinji človekovih pravic. Poslanci državnega zbora bodo v sredo na seji mandatno-volilne komisije in v petek na seji DZ-ja odločali o kandidatih za namestnika varuhinje, Tonetu Dolčiču in Jerneju Rovšku. Varuhinja pričakuje podoben izid kot v prejšnjem sklicu DZ-ja, ko so podlanci potrdili namestnico Kornelijo Marzel.

Jernej Rovšek je bil namestnik varuha v letih od 1994 do 2000 in od 2000 do 2006, pri prejšnjem sklicu pa je bil zavrnjen. Varuhinja je Rovšku dopustila možnost, da predlog ponovi zdaj, pred novim sklicem DZ-ja.

Varuhinja: Gluhi v neenakovrednem položaju
Varuhinja je opozorila tudi na kršitve pravic gluhih do enakovrednega spremljanja televizijskih programov nacionalne televizije. Meni namreč, da so gluhi ob volitvah ostali v neenakopravnem položaju. Pri tem je izpostavila neodzivnost varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Miše Molk.

Zdenka Čebašek Travnik je poudarila tudi pravico gluhih študentov do tolmača, saj jim je bilo zagotovljeno, da bo v novi uredbi o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2009 določeno, da jim pripada pravica do tolmačenja za izvajanje študijskih obveznosti. Ugotovila je, da kljub zavezi ministrstva za visoko šolstvo v uredbi ta zaveza ni uresničena, kar je huda kršitev pravic gluhih študentov, je dodala.

A. M./M. N.