Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v torek razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov. Vrhovno sodišče pa je pozneje sporočilo, da jih ESČP z argumentacijo ni prepričal. "Po mnenju vrhovnega sodišča ESČP-ja ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence," so na sodišču povedali.

Sporno izjavo vrhovnega sodišča, ki je na noge dvignila pravnike, lahko preberete TUKAJ.

"Spodaj podpisani pravni strokovnjaki, univerzitetni profesorji prava, nekdanji ustavni sodniki, sodnik ESČP in generalna pravobranilka na SEU, ugotavljamo, da vrhovno sodišče za omenjeno stališče ni predstavilo nikakršne prepričljive argumentacije, ki bi bila utemeljena bodisi v slovenskem ustavnem pravu, pravu EU-ja ali pravu Sveta Evrope. Nasprotno, sodba ESČP je pravno razumljiva, doktrinarno pričakovana in usklajena z dosedanjo prakso ESČP o pravici do poštenega sojenja," so zapisali v današnjem javnem pismu, ki so ga naslovili na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana, predsednika vlade Marjana Šarca ter pravosodno ministrico Andrejo Katič.

Stališče vrhovnega sodišča ocenjujejo kot "popolnoma samovoljno ravnanje", s katerim vrhovno sodišče krši tudi mednarodne zaveze Slovenije in posledično, po vzoru avtoritarnih držav, kot sta Turčija in Rusija, ogroža regionalni sistem varovanja človekovih pravic. Vrhovno sodišče pozivajo, da sporno obvestilo javnosti nemudoma umakne.

Nezdružljivo s slovensko ustavno ureditvijo
Tako ravnanje je namreč po njihovem prepričanju popolnoma nezdružljivo s slovensko ustavno ureditvijo in evropskimi ustavnimi standardi. Predsednike države, vlade in državnega zbora ter pravosodno ministrico so zato pozvali, naj se o zadevi opredelijo in storijo vse, kar jim ustavne pristojnosti omogočajo, da zagotovijo spoštovanje vladavine prava z uveljavitvijo sodbe ESČP-ja v tem primeru.

Pod javno pismo so se podpisali Matej Avbelj, Boštjan Brezovnik, Janja Hojnik, Borut Holcman, Janez Čebulj, Šime Ivanjko, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Jernej Letnar Černič, Marko Novak, Barbara T. Perovič, Ciril Ribičič, Vasilka Sancin, Miha Šošić, Lovro Šturm, Andraž Teršek, Jurij Toplak, Ludvik Toplak, Matjaž Tratnik, Verica Trstenjak in Petra Weingerl.

Kot izjemno zaskrbljujoče in samovoljno so stališče vrhovnega sodišča označili tudi v stranki NSi. "Prav vrhovno sodišče bi na področju varovanja načel pravne države, vladavine prava in varstva človekovih pravic moralo biti zgled za vse organe slovenskega pravosodja in vse slovenske državljane," so opozorili.

Zgroženi tudi štirje vrhovni sodniki
Ob odzivu vrhovnega sodišča so se po poročanju časopisa Večer zgrozili tudi štirje vrhovni sodniki, in sicer Jan Zobec, Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec, ki so predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču pripravili javni poziv. "Ne zaradi nas štirih, temveč zaradi obrambe ustavne demokracije v Republiki Sloveniji, ki je po našem mnenju hudo ogrožena,“ so zapisali.

"Spoštovani predsednik vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil, in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije,“ se sprašujejo.

"Upor najvišjega sodišča v državi, razglašen urbi et orbi z izjavo na spletnih straneh vrhovnega sodišča, je zato bistveno več kot samo upor zoper sodbo v zadevi Pro Plus zoper Slovenijo. Je upor zoper mednarodne obveznosti naše države, upor zoper Strasbourško sodišče, upor zoper ustavo (8. in 15. člen), upor zoper človekove pravice, končno upor zoper članstvo Slovenije v Svetu Evrope in nazadnje, a ne najmanj, upor zoper temeljno vedenje o pravu. Ne bomo ugibali, ali je šlo tu za neizmerno aroganco, tako, ki je ne premore niti Putinova Rusija, za nezaslišan pravni analfabetizem ali za kaj tretjega,“ so še zapisali.

Pod poziv podpisani vrhovni sodniki nočejo biti del te zgodbe, zato se od nje odločno in javno ograjujejo."Tebe, predsednik, pa prosimo, da javno odgovoriš na zastavljena vprašanja ter sprejmeš ustrezne ukrepe zoper tiste, ki so odgovorni za nepojmljivo sramoto in za škodo, ki ji bo sledila. Če si to Ti, potem veš, kaj se od Tebe pričakuje".

Vrhovno sodišče: Odločitev ESČP-ja bomo upoštevali
Po plazu kritik so na vrhovnem sodišču odgovorili, da bodo kljub nestrinjanju z argumenti ESČP-ja upoštevali njegovo odločitev, kjer bo to potrebno. Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, so se za podajo javnega mnenja o sodbi ESČP-ja odločili zaradi neprepričljive argumentacije v konkretni zadevi. "Ob natančnem branju je sporočilo vrhovnega sodišča popolnoma razumljivo: vrhovno sodišče se ne strinja z argumenti ESČP v konkretni zadevi, kar pa ne pomeni, da odločitev ESČP ne bo tam, kjer je to potrebno, upoštevana. Glede na evropski pravni red drugačna razlaga niti ni možna," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so dodali, je opredeljevanje do odločitev sodišč stvar demokracije v družbi in so odločitve vseh sodišč, vključno z odločitvami vrhovnega sodišča, lahko podvržene različnim odzivom. Zato menijo, da je v primeru nestrinjanja z argumenti odločb drugih sodišč odziv najvišjega sodišča v državi potreben in pričakovan.