Vlada je na začetku februarja iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku za sodnike in državne tožilce, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Po takratnih pojasnilih ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan so se za umik odločili ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ-ja o morebiti ustavnopravno spornih določbah.

Po njenih opozorilih bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka za del pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ-ja. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili v zakonodajno-pravni službi DZ-ja.

S ciljem pridobitve čim širšega stališča glede morebitne ustavne spornosti predlagane začasne rešitve za zagotavljanje materialne neodvisnosti sodnikov je ministrstvo za pravosodje po opozorilih zakonodajno-pravne službe za mnenje zaprosilo Inštitut za primerjalno pravo.
"Pravno mnenje Inštituta za primerjalno pravo smo prejeli," so na vprašanje STA-ja odgovorili na ministrstvu, njegove vsebine pa še ne razkrivajo. Kot so dodali, bodo na preostala vprašanja odgovorili, ko bodo mnenje preučili.

Mnenje naj bi šlo v korist vladne rešitve

N1 je danes poročal, da gre mnenje inštituta v korist vladne rešitve, pri čemer se portal sklicuje na svoje vire. Po navedbah N1 naj bi inštitut menil, da to ne bi bilo kršenje ustave, če bi bile sodniške plače višje od plač primerljivih funkcionarjev drugih vej oblasti.

O sodniških plačah oziroma o dejavnostih, povezanih s plačnim položajem sodnikov, bodo govorili na četrtkovi seji Sodnega sveta, ki se ga bo udeležila tudi ministrica Švarc Pipan. Kot je razvidno z dnevnega reda, bodo med temami pogovora z ministrico tudi reforma sodniške zakonodaje, ustanovitev strateškega sveta za kazensko sodstvo in druga aktualna vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sistema.

Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva na začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Opozorila sindikata na neustrezen plačni položaj javnih uslužbencev znotraj sodnega sistema

Predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Tomaž Virnik je v ponedeljek na vlado in vrhovno sodišče poslal poziv, v katerem je znova opozoril na neustrezno urejen plačni položaj javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu.

Kot je zapisal Virnik, je vlada problematiko neustreznih plač naslovila le v odnosu do funkcionarjev, torej sodnikov in tožilcev, pri tem pa spregledala javne uslužbence, ki vse pogosteje odhajajo iz sodnega sistema.

Da so delovna mesta javnih uslužbencev v pravosodju neustrezno vrednotena, sta po Virnikovih besedah ugotovili tudi analiza strukture delovnih mest, potrebnih za delovanje sodstva, in bela knjiga o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu, s katerima se je vlada seznanila na seji 22. septembra lani.

Na pravosodnem ministrstvu in vrhovnem sodišču so za STA odgovorili, da je reševanje tega vprašanja na vrhu seznama njunih prednostnih nalog.