Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje od katoliških in evangeličanskih vernikov, saj še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja 13 dni. Božič tako praznujejo 7. januarja.

Na omenjeni praznik se pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes in je namenjen predvsem notranji pripravi na rojstvo odrešenika.

Na badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje, bodo po bogoslužju vernikom razdelili blagoslovljene badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Verniki so badnjake odnesli domov, kjer so jih zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič.

S sežigom badnjaka se simbolično spominjajo dogodka v Betlehemu pred več kot 2000 leti, ko so pastirji zakurili ogenj, da bi ogreli hlev, v katerem se je rodil Jezus Kristus.

Hkrati z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.

Gospodovo razglašenje

Katoličani in evangeličani so zaznamovali praznik Gospodovega razglašenja, ki je imenovan tudi praznik svetih treh kraljev. Z njim so se spomnili prihoda kraljevih odposlancev, ki so prišli v Jeruzalem preverit, ali se je na božič res rodil odrešenik.

Praznik svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu. V skladu z njim je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

Na ta dan je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata pa na predvečer praznika napišejo začetnice imen treh kraljev, ki so Gašper, Miha in Boltežar, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 20.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Trikraljevsko koledovanje je po navedbah etnologov pred 1. svetovno vojno izpodrinilo božično ali pa se je z njim spojilo.

Tudi za ta praznik slovensko ljudsko izročilo pozna značilno kulinariko. Tako je moral biti denimo vse od božiča do svetih treh kraljev na mizi božični kruh ali pa so tako kot za božični večer in za silvestrovo tudi za predvečer svetih treh kraljev spekli nov hlebec in ga pokrili s prtičkom. Ponekod so ga zato poimenovali poprtnik. Na Dolenjskem otrokom ponekod še vedno spečejo podobnjake, ki jim rečejo tičke ali golobice.

Značilne jedi poznajo tudi v drugih državah. V Španiji na današnji dan postrežejo kolač svetih treh kraljev iz sladkega vzhajanega testa s kandiranim sadjem, oblikujejo pa ga v venec.
V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji. Praznik svetih treh kraljev so sicer uvedli v 4. stoletju.