Običaj svetih treh kraljev je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, ki so ga kristjani obeležili z božičem, poslal učenjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj, ki je bil obljubljen. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

Kristjane obiščejo koledniki
Na ta dan je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev (Gašper, Miha in Boltežar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + B + 17.

Pogosto so v svete tri kralje preoblečeni koledniki, ki v času med božičem in svetimi tremi kralji obiskujejo domove, prepevajo voščilne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena. Ker so bili modri običajno učeni možje odličnega rodu, ki so imeli velik vpliv pri vladarjih, jim v Cerkvi pravijo tudi kralji.

Pravoslavni verniki v pričakovanju božiča
Pravoslavni verniki danes zaznamujejo badnji dan, ob koncu katerega bodo pričakali božič, dan Jezusovega rojstva. Pozno popoldne se bodo zbrali v cerkvah, od koder bodo domov tradicionalno odnesli badnjake in jih zažgali, ob polnoči pa se bodo udeležili prazničnih maš, s katerimi bodo pričakali božič.

Pravoslavni verniki se na božič pripravljajo s šesttedenskim postom, ki se končuje danes, in je namenjen notranji pripravi na sam praznik.

Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, se bo bogoslužje v pravoslavni cerkvi v Ljubljani začelo ob 18. uri. Po maši bodo vernikom razdelili badnjake oziroma slamo in hrastove veje.

Verniki bodo badnjake odnesli domov, kjer jih bodo zažgali in v družinskem krogu ter ob molitvi pričakali božič. Ob polnoči se bodo znova zbrali v cerkvi, kjer se bo začela praznična maša. Še ena maša bo nato v nedeljo ob 9. uri.

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič sicer praznujejo kasneje kot večina kristjanov, saj v 16. stoletju niso sprejeli koledarja, ki ga je uvedel papež Gregor XIII. Tako še vedno uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Božič tako po našem koledarju praznujejo 7. januarja.

Hkrati z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že obeležile.