"Novi zakon o RTV Slovenija je potreben za povrnitev zaupanja v javni servis, ker menimo, da veljavni zakon ni izpolnil pričakovanj in obljub o boljšem in cenejšem programu, kakovostnejšem informativnem programu, zmanjšanem vplivu politike, bolje urejenem poslovanju in organizaciji dela ter neodvisnosti novinarskega dela", je na vprašanje, zakaj po le petih letih zdajšnjega država potrebuje nov zakon o RTV-ju odgovorila podpredsednica SD-ja Majda Potrata.

Osiromašen program, negotovost honorarcev ...

Potrebo po spremembi zakona Potrata utemeljuje z rezultati anket, ki so po njenih besedah zaznale upad gledanosti televizijskega in stagnacijo poslušanosti radijskega programa, pokazale, da se je zmanjšal obseg lastne produkcije mladinskega izobraževalnega in umetniškega programa in da spremenjeni termini predvajanja stalnih oddaj niso prinesli pričakovanih učinkov.

... premalo sredstev za plače in preveč oglaševanja
Del krivde za poslabšanje pripisuje tudi finančni negotovosti, do katere naj bi prišlo zaradi nespremenjene višine RTV-prispevka, posledica česar je "osiromašenje programa in negotove zaposlitve pogodbenih sodelavcev ter nezadostna sredstva za plače zaposlenih. To je sililo v povečevanje oglaševalskega deleža, kar se je poznalo tudi na izboru programskih vsebin".

Razlika je tudi v načinu sprejemanja obeh zakonov, saj je oblikovanje novega potekalo počasi, skozi javno razpravo, usklajevanja z zainteresiranimi javnostmi, sprejemanjem amandamajev tako koalicije kot opozicije, postopka v DZ-ju in DS-ju. "Priprava in sprejemanje sta tekla počasi in v dialogu in na koncu ga je politika večinsko podprla in prevzela odgovornost zanj," je proces pojasnila poslanka.

Nova vlada, nov zakon. Nova vlada, nov zakon ...
Drugače je bilo z Grimsovim zakonom, saj je od objave predloga zakona na spletnih straneh ministrstva za kulturo do ponovnega glasovanja po vetu državnega sveta minilo manj kot štiri mesece. "To samo potrjuje ugotovitev, da je prejšnja vlada štela zakon o RTV za prioriteto, zato so se tudi lotili tega zakona že v prvem polletju svojega mandata. In samo vprašanje je, ali bodo, če bo novi zakon potrjen na referendumu in bodo po volitvah prevzeli oblast, znova preurejali zakonodajo," je dejala Majda Potrata.

Negativni učinki t. i. Grimsovega zakona so se po mnenju Potrate "kaj kmalu pokazali", saj je "RTV zapustila vrsta odličnih novinark in novinarjev, spet drugi so bili prerazporejeni v oddaje - če so jih sploh dobili - v katerih se njihove sposobnosti niso mogle ne pokazati ne razvijati. Svoje je dodalo še neenako obravnavanje ustvarjalcev programa, ki so bili zaradi dalj časa trajajočih pogodbenih razmerij v večji negotovosti od drugih. Tako so na kadrovsko podobo RTV vplivale tudi sodne odločitve."

Prav zato je izvzetje zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev kljub nasprotovanju dela zaposlenih na RTV priložnost za vse tiste, ki si bodo v pogodbenem odnosu z upravo, in ne vsakokratno politično oblastjo, znali in hoteli zgraditi svojo poklicno neodvisnost in s tem verodostojnost, je še dodala.

Kakšen seznam za odstrel?
Potrata je tudi zavrnila govorice o obstoju "seznamov za odstrel" (na katerem naj bi bili tudi nekateri novinarji RTV-ja) in dejala, da gre le za "način zastraševanja, ki ga nekateri prakticirajo že vrsto let, zdaj pa to dejavnost pripisujejo drugim, s čimer skušajo škodovati zagovornikom novega zakona in jih onemogočiti v javnosti".

" Prazni strahovi opozicije"
Predlog zakona o RTV SLO je sicer naletel na buren odpor opozicije, ki mu namenja precej pozornosti. Potrata je prepričana, da "opozicija gradi svoj strah, ki ga prenaša tudi v javnost, na neutemeljenih podmenah", in hkrati zavrača očitke o komercializaciji in neustreznosti preoblikovanja, ki naj bi vodila v privatizacijo zavoda. Predlog novega zakona po njenem komercializacije nikakor ne spodbuja, saj je za načrtno porabo zbranih sredstev odgovorna uprava, ki jo lahko svet, če svojih nalog ne izpolnjuje, zamenja. "Uprava je torej osebno odgovorna za zagotavljanje večinskega deleža kulturnih, umetniških, informativnih, dokumentarnih ali izobraževalnih programskih vsebin," je poudarila. Tudi privatizacije se ni bati, saj zakon jasno razmejuje med javno službo in tržno dejavnostjo. "Strah pred privatizacijo je prazen, ker je v zakonu zapisano, da je edina ustanoviteljica in lastnica RTV Republika Slovenija," je poudarila.

Kaj pa vpliv politike?
Zavrnila je tudi strah pred vplivom politike, za katerega je dejala, da je umetno ustvarjen, saj se politika iz imenovanja članov organov RTV Slovenija umika in kot primer navedla, da bo DZ po novem imenoval le pet od sedemnajstih članov programskega sveta, medtem ko jih po Grimsovem zakonu imenuje kar 21 od 29. "Vsakoletno usklajevanje RTV-prispevka pa bo zagotavilo večjo finančno stabilnost in zmanjšalo vpliv vsakokratnih vladnih odločitev, prav tako pa zaposleni ne bodo odvisni od državnih jasli," je še dodala Potrata.

Opozicija se ne more sprijazniti s tem, da mora koalicija sprejeti odgovornost za upravljanje javnih zadev in da so večinsko sprejete politične odločitve del demokratičnega načina odločanja, je prepričana poslanka. Vsakega nestrinjanja s sprejetim po njenem mnenju ni mogoče vsakokrat preverjati na referendumu, obseg spremeb zakonodaje pa je odvisen od vsakokratne koalicije. "V javnosti se ustvarja vtis, kot da je vse narobe in da nobena odločitev ne nakazuje izhoda iz krize. V tak miselni okvir je vpet tudi odnos do novega zakona o RTV," je še dodala Majda Potrata.