Na Rožniku v Ljubljani je zbrane nagovoril župan Ljubljane Zoran Janković, poudaril je, da je solidarnost tista beseda, ki jo bomo potrebovali v prihodnosti, če želimo, da bo planet obstal. "Danes govorimo o migrantih, o brezposelnih, o tistih, ki živijo na robu in pod robom revščine. Govorimo pa tudi o tem, ali bomo mladim generacijam zapustili tako lep planet, kot ga imamo zdaj," je poudaril Janković.

"Zadnjih 20 let govorimo o kapitalu, ampak tisti, ki ne vedo, kaj je najpomembnejši kapital, ne vedo nič. V vsakem podjetju, mestni upravi, javnem sektorju je socialni, človeški kapital najpomembnejši. Katero koli podjetje, ki se razvija in ima svojo vizijo, je v sodelovanju z vsemi zaposlenimi ustvarilo prav to - človeški kapital," je Janković opozoril na pomen človeškega kapitala.

Pahor: Enake možnosti za vse, še posebej otroke
Urad predsednika republike je pripravil dan odprtih vrat, predsednik Borut Pahor pa je obiskovalce, v dveh skupinah jih je prišlo okoli 200, tudi nagovoril. Pred predsedniško palačo so postrojili častno stražo garde Slovenske vojske.

Slovenija je razmeroma egalitarna država, dohodkovna neenakost pa je pri nas med najnižjimi v EU-ju, je ob delavskem prazniku v predsedniški palači poudaril slovenski predsednik Borut Pahor, a hkrati opozoril, da v Sloveniji postaja težava trajna socialna izključenost. Po svojih najboljših močeh moramo kot družba ravnati tako, da se bomo razvijali in hkrati ponujali možnosti in priložnosti vsem ne glede na njihov socialni položaj. To še posebej velja za otroke, je opozoril.

"Otroci naj bodo rojeni bogatim ali revnim staršem, vsi morajo imeti vsaj približno enake možnosti, da razvijajo svoje talente," je poudaril Pahor in dodal, da se v nasprotju s pričakovanji večine neenakost med Slovenci v tranziciji ni povečala. "Slovenija je ostala razmeroma egalitarna država, dohodkovna neenakost je v Sloveniji med najnižjimi. Med državami Evropske unije ima manjšo stopnjo dohodkovne neenakosti samo Slovaška," je sklenil.

Številne prvomajske proslave
Tudi po drugih krajih po Sloveniji potekajo prvomajske prireditve. Sindikalne organizacije srečanja med drugim pripravljajo tudi na Križni Gori nad Škofjo Loko, na Pristavi nad Javorniškim Rovtom pri Jesenicah in na Lisci pri Sevnici.

Na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Ivarčkem jezeru na Koroškem, ki ga je pripravil Sindikat SKEI – Konferenca družb SIJ Ravne, je bila slavnostna govornica ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Poudarila je pomen vlaganja v zdravje zaposlenih, prav tako skrb za lastno zdravje in varnost na delovnem mestu.

Na Joštu nad Kranjem je zbrane nagovoril kranjski župan Boštjan Trilar. Aktualne teme delavskega boja so po njegovih besedah delo za nedoločen čas, minimalne plače, stalni pritiski in prekarno delo. "Delavci imamo neizmerno moč risati prihodnost. Pomembno je le, da smo enotni in da si vsi želimo doseči isti cilj," je župana dopolnila predsednica sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar.

Prvomajska proslava je potekala tudi na Starem gradu nad Kamnikom. "1. maj je odlična priložnost, da storimo nekaj drugače, da preidemo od besed k dejanjem," je v nagovoru poudaril kamniški župan Marjan Šarec in dodal: "Če se sprašujemo, ali ima 1. maj še pomen ali ga nima, vam povem, da ga ima."

Kresovanje na Rožniku
Sinoči se je na kresovanju na Rožniku zbralo več kot 10 tisoč ljudi, je poročal Radio Slovenija. Prvomajske prireditve bodo danes potekale tudi drugod po Sloveniji. Prvič od osamosvojitve so prvomajsko proslavo na Rožniku pripravili štirje sindikati: ZSSS, Neodvisnost, Pergam in Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in sicer pod sloganom Skupaj delamo, skupaj praznujemo. Sindikalisti so v nagovorih izpostavili potrebo po preseganju umetnih in lažnih delitev na trgu dela ter pozvali k združevanju moči v boju za delavske pravice. Kresovali so tudi v Mariboru, Kopru, na Ptuju, v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Ponekod so postavili tudi mlaje. V Novo Gorico so mlaj pripeljali Trnovski furmani in ga postavili pred mestno hišo. Člani Društva za oživljanje lokavškega izročila so v sodelovanju z Goriškim muzejem smreko posekali že v sredo. Tako pri sečnji kot prevozu so furmani uporabili le orodje, ki se je uporabljalo včasih. Letošnji mlaj je visok kar sedemintrideset metrov, je poročala TV Slovenija.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik. V spopadu s policisti je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej.