Kdo bo nasledil Tanjo Fajon? Župan Tadej Beočanin, poslanec Jani Prednik ali evroposlanec Milan Brglez? Miha Orešnik, novinar, komentator, voditelj na portalu N1 natančno analizira prednosti, slabosti in politično ozadje treh kandidatov. Novinar Večera Luka Mlakar opozori, kako pomembno mesto v SD-ju zaseda generalni sekretar, ki ga v tej stranki volijo.

Miha Orešnik (N1) pravi, da je bila pričakovana kandidatura Janija Prednika, vodje poslancev, ki je leta 2020 že neuspešno kandidiral proti Tanji Fajon. Dve leti pozneje se je nameraval še enkrat potegovati za predsednika, a je zadnji hip umaknil soglasje h kandidaturi. "Slišati je, da so mu nekateri člani ta umik zamerili. V tem položaju je zanj edino logično, da se vnovič poteguje za mesto predsednika. Kolikor vem, je bil že prejšnji teden, še preden je podal soglasje h kandidaturi, že na terenu, kar lahko razumemo, kot da je že začel kampanjo za predsednika," pravi Orešnik. Tudi kandidatura ajdovskega župana Tadeja Beočanina po mnenju Orešnika ni večje presenečenje, saj je bil kot predsednik županskega foruma SD-ja ves čas blizu vodstvu SD-ja, vprašanje pa je, kako je prepoznaven tako za notranjo kot širšo zunanjo javnost.

Presenečenje Brglez: nabirka za preferenčne glasove?

Manjše presenečenje je morda le kandidatura evropskega poslanca Milana Brgleza, ki ga podpira starejši del stranke. A morda gre kandidaturo Brgleza razumeti tudi kot del njegove kampanje za evropske volitve, razmišlja Luka Mlakar z Večera, saj bo na zadnjem mestu njihove liste in se bo moral boriti za preferenčne glasove. "To je v preteklosti že uspelo Borutu Pahorju, a z njim Brgleza ne moremo primerjati, tako da gre morda pri kandidaturi za predsednika stranka za kalkulacijo, kako pritegniti neka več pozornosti v času, ko se bližajo evropske volitve. Če so pred afero sodna palača Socialni demokrati lahko računali na dva evropska poslanca, je zdaj za to manj možnosti," razmišlja novinar Večera, kolega z N1 pa pristavi, da do kongresa lahko soglasje h kandidaturi tudi umakne, če spozna, da bi bila lahko to slaba poteza. "In še nekaj, tudi na samem kongresu se lahko pojavi kandidat ali kandidatka s podporo tretjine delegatov, a to bi skoraj gotovo izvedeli že prej, saj je v tej stranki težko prikrivati informacije," še pristavi Orešnik.

Sporočila pomembnejša od kanala sporočanja

Dotaknemo se tudi novih vladnih metod komuniciranja in odhodov sodelavk predsednika vlade. "Vse je odvisno od prepričljivosti in tega, ali določeno družbeno omrežje posamezniku, uporabniku leži," razmišlja Luka Mlakar in doda: "Goloba smo že videli izrazito neprepričljivega pri uporabi družbenih omrežij v primeru posnetega pogovora z Ano Roš. Poznavalci navajajo ukrajinskega predsednika Zelenskega, ki se sam snema in komunicira z javnostmi, a treba je vedeti, da je Zelenski igralec in da mu je nastop in nagovor občinstva bližje, Golob pa to ni. In če se spomnimo še Pahorja, je treba vedeti, da je njemu bila uporaba družbenih omrežij bolj pisana na kožo."

Sogovorniki se strinjamo, da niso ključni kanali komuniciranja, ampak učinkovitost sporočil. In tu ima Golob, ki se je v zadnjih javnih nastopih predvsem branil, največ težav. Predvsem zaradi prelomljenih obljub in napovedi, ki se niso uresničile.

Pogovarjamo se tudi o kampanji pred evropskimi volitvami, ki se je začela že s prvimi zvončki. Gosta se strinjata, da SDS, ki že strelja z vsemi topovi, tega ne počne zato, ker Logarjeva skupina na tiho načrtuje prevzem stranke. Če bi članstvo res izbiralo predsednika, ki bi nasledil Janšo, je vrsta bolj zaslužnih pred Logarjem precej dolga …