V javnem pozivu je poudarila škodljivost kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja.

Poslanka največje opozicijske stranke je v javnem pozivu povzela delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki je v nekaj več kot letu in pol delovanja zaslišala 37 prič.

Kot je zapisala, ni sporen celoten projekt, pač pa del od Broda do Ježice, ki poteka prek vodovarstvenega območja vodonosnika Ljubljanskega polja, za katerega velja strog vodovarstveni režim.

Strogo nasprotovanje projektu že dalj časa izražajo tudi predstavniki inženirske in zdravstvene stroke, proti so se izrekli tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in neodvisni strokovnjaki tehničnih strok, je dodala. K prekinitvi gradnje je pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, je še spomnila Bah Žibert.

Evropske poslance iz Slovenije je pozvala, da pomagajo zaščititi pitno vodo za več kot 300.000 Ljubljančanov in vseh tistih, ki se dnevno ali občasno vračajo v Ljubljano. Obenem jih poziva, naj pomagajo pri rešitvi kohezijskih sredstev za Slovenijo.

"Glede na pomembnost varovanja pitne vode, ki je tudi ustavno zaščitena pravica, vas prosim, da jo pomagate zavarovati. Za danes in za prihodnje rodove," je zapisala.

Do danes je komisija že prejela dokumentacijo, ki jo je pridobil evropski poslanec Milan Zver (SDS), za kar se mu je predsednica komisije zahvalila. "Iskreno bi bila vesela tudi pomoči in zavzetosti katerega koli od vas oz. vseh skupaj," je zapisala.

Veliko pričakuje od stranke Vesna oz. evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki je bil izvoljen na listi te stranke, saj naj bi se, kot je zapisala Bah Žibert, zavzemali prav za reševanje okoljske problematike.

Preiskovalna komisija bo delo po napovedih njene predsednice nadaljevala, trenutno pripravljajo vmesno poročilo.

Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021.