A so poslanci iz koalicije pri tem spomnili, da je ministrstvo za zdravje že napovedalo zdravstveno reformo, sprejema pa tudi kratkoročne ukrepe. Tako predlog sklepa, po katerem bi pripravilo učinkovite ukrepe, ni bil sprejet.

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS), ki je predlagala obravnavo kršenja zakonskih pravic in z ustavo določene pravice do zdravstvenega varstva državljanom brez osebnega zdravnika, je predlagala tudi sklep, po katerem bi ministrstvo pripravilo učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Vendar je za sklep glasovalo le šest članov, medtem ko jih je bilo osem proti.

Predsednica komisije je v uvodu nujne seje dejala, da so razmere v zdravstvu postale kritične. Ker je posameznik vključen v zdravstveno zavarovanje, bi mu morala biti tudi v praksi zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva. Vendar je kar 130.000 ljudi brez družinskega zdravnika, kar je po njenem mnenju nesprejemljivo.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je zagotovila, da že od prvega dne mandata skušajo odpravljati izpostavljeno težavo. Spomnila je, da so z začetkom letošnjega leta začeli vzpostavljati ambulante za neopredeljene, kar pa ni sistemska rešitev. Sistemske rešitve bodo po njeni napovedi prišle od leta 2024.

Pravica do zdravstvenega varstva je po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. To ni nekaj nadstandardnega, ampak najosnovnejša pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je poudaril. Jasno je opredelil vlogo države. Ta mora vzpostaviti ustrezno delujočo mrežo zdravstvenih služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni, je bil odločen.

Predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Aleksander Stepanović težavo vidi v nezadostnih sredstvih, ki so namenjena za družinsko medicino. Poleg tega je po njegovih besedah avtonomija v tej stroki omejena, odločilen vpliv pri njenem razvoju pa ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako se krepi birokracija, ki krade čas za klinično delo, je naštel.

Generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar je zagotovila, da si zelo prizadeva, da bi bil odnos med izvajalci zdravstvenih storitev in zavodom čim boljši. S tem namenom po njenih besedah potekajo številna izobraževanja. Pripravili pa so tudi seznam predlogov za odpravo administrativnih bremen, pri čemer obžaluje, da tem predlogom številni izvajalci ne sledijo.

V razpravi je Aleksander Prosen Kralj (Svoboda) dejal, da je zdravstvena reforma nujna, ki pa jo ministrstvo tudi pripravlja. A reforma po njegovem opozorilu potrebuje čas. Verjame, da bo ministrstvo znova vrnilo javno zdravstvo na visoko raven.

V reformi bo treba jasno razmejiti javno in zasebno, je nadaljevala Nataša Sukič (Levica). Sistematično razgrajevanje javnega zdravstva po njenem opažanju poteka že vse od osamosvojitve Slovenije. Sistem ne deluje, za kar so med drugim krivi razni lobiji, je poudarila.

Na medicinskih fakultetah bi moralo biti razpisanih več študijskih mest, je predlagal Andrej Hoivik iz SDS-a. Poleg tega bi moralo biti delovno mesto družinskega zdravnika po njegovih navedbah privlačnejše, kar med drugim pomeni, da bi morala biti plača večja in organizacija boljša. Ne nazadnje vidi rešitve v digitalizaciji javnega zdravstva, ki bi zdravniku prihranila veliko časa.

Državna sekretarka Vidic je pri tem povedala, da na ministrstvu že pripravljajo zakon o digitalizaciji zdravstva, s 1. januarjem 2024 pa naj bi bil vzpostavljen e-karton.