Med obiskom bodo tudi uradno odprli veleposlaništvo v Adis Abebi.

Fajon bo v petek skupaj z veleposlanico v Etiopiji Kristino Radej uradno odprla veleposlaništvo, ki je začelo delovati maja 2023. Na dvodnevnem obisku pa se bo srečala še s predstavniki države, delegacije EU-ja in predstavniki Afriške unije.

Na ministrstvu napovedujejo, da bo Fajon obiskala tudi salezijansko ustanovo Don Bosco, kjer skrbijo za sirote z ulic Adisa Abebe in kjer deluje slovenska misijonarka.

V nedeljo bo nadaljevala turnejo na Afriškem rogu v Somaliji, kjer se bo pogovarjala z najvišjimi predstavniki države, med drugim s predsednikom države Hasanom Šejkom Mohamudom in predstavniki evropske delegacije v Mogadišu.

V Keniji, kjer se bo mudila v ponedeljek in torek, se bo med drugim sestala z zunanjim ministrom Kenije Musalio Mudavadijem. Napovedane pa ima tudi srečanja z najvišjimi predstavniki Evropske unije in Združenih narodov v tej afriški državi. V torek bo predavala še na univerzi v Nairobiju.

Fajon se na vzhod Afrike odpravlja z namenom krepitve diplomatske prisotnosti Slovenije v Afriki, utrjevanja dvostranskih vezi ter pregledu možnosti za tesnejše odnose in sodelovanje na različnih področjih, pojasnjujejo na MZEZ-ju.

S sogovorniki bo predvidoma govorila o perečih in dolgotrajnih konfliktih v širši regiji Afriškega roga in o skrb vzbujajočih varnostnih in humanitarnih razmerah.

Slovenija je v zadnjih letih okrepila diplomatska prizadevanja v Afriki, kjer je dolga leta imela le veleposlaništvo v Egiptu. V zadnjem letu in pol pa sta se pridružili še veleposlaništvi v Alžiriji in Etiopiji, sklenjen pa je bil dogovor o odprtju predstavništva v Maroku.

Krepitvi odnosov z afriškimi državami je pripomogla tudi kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a, takrat je Fajon obiskala več afriških držav.

Kot pojasnjujejo pri ministrstvu, je Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta ZN-a aktivno vpeta v obravnavo konfliktov v Afriki in si prizadeva za iskanje mirnih rešitev. Kot država trdno zagovarja stališče, da je prednostna naloga mednarodne skupnosti zagotoviti prenehanje sovražnosti, zaščito civilistov ter varen in neoviran dostop za humanitarno pomoč na kriznih žariščih, med drugim tudi v Sudanu.

Slovenija vidi precej priložnosti za poglobljeno sodelovanje z državami v podsaharski Afriki, kot je prenos znanj in izkušenj ter možnosti za skupno spopadanje z izzivi, kot so vse večja revščina, neenakost, podnebne spremembe in zeleno gospodarstvo.