"Predvsem pa je treba okrepiti nadzor nad preprodajo uvožene zelenjave in bolj doreči označevanje porekla surovine v predelanih izdelkih. Prav tako moramo osvestiti potrošnike o prednostih zelenjave, ki je bila pridelana v bližini, saj ima ta večjo hranilno vrednost, manj obremenjuje okolje zaradi krajšega transporta in drugo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pridelavo zelenjave bi lahko po mnenju KGZS okrepili tudi z ugodnejšo obdavčitvijo, saj je obdavčitev zelenjadnic, ki so obdavčene kot posebne kulture, sorazmerno visoka. Država bi lahko z bolj prožno zakonodajo pri postavitvi rastlinjakov, hitrejšimi postopki za odobritev namakanja ter s preprostejšimi postopki za možnost predelave neprodane zelenjave na kmetiji dala dodaten razvojni zagon tej dejavnosti.

O stanju v zelenjadarstvu je ta teden razpravljal tudi strokovni odbor za zelenjadarstvo pri KGZS. Člani odbora so bili soglasni, da predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 premalo pozornosti namenja zelenjadarstvu.

"Če namreč želimo uresničiti prej omenjene cilje, potem moramo nameniti več sredstev za pridelovalce zelenjave, kar bi bilo tudi v skladu s sodobnimi smernicami prehrane," so še poudarili v KGZS.