Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič se je poleg tega pridružila tudi pobudi predsednice španskega kongresa Meritxell Batet Lamana, so sporočili iz njenega urada.

Predsednice so v pismu poudarile, da so ženske na stari celini od leta 1979, ko je bila Simone Veil izvoljena za prvo predsednico Evropskega parlamenta, dosegle pomemben napredek pri delitvi politične moči. Pri tem pa hkrati opozarjajo, da je glede na indeks, ki ga je pripravil Evropski inštitut za enakost spolov, pred njimi še veliko dela. "Od 100 možnih točk, ki označujejo spolno enakopravnost pri izvrševanju politične moči, so države Evropske unije v povprečju dosegle 60,2 točke," piše v pismu.

"Diskriminacija na podlagi spola je strukturne narave, saj je zakoreninjena v večstoletnih seksističnih vzorcih in modelih, ki so določali manjvrednost družbenega položaja žensk. Ženske so bile od nekdaj deležne različnih oblik izključenosti in nosile neenako breme, zakoreninjeno v družbenih pravilih, organizacijah in odločitvah," sporočajo sopodpisnice.

"Boj za enakost spolov je boj za svobodo," še dodajajo predsednice in poudarjajo, da je le enakopravna družba tudi uspešna družba.

Poleg Urške Klakočar Zupančič in predsednice španskega kongresa so pismo podpisale še predsednice parlamentov Belgije, Cipra, Litve, Nizozemske in Romunije.