Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj je spomnila, da sta oba predloga proračunov pripravljena v specifičnih razmerah postopnega okrevanja gospodarstva in ob zavedanju prisotnosti epidemije covida-19 ter še vedno velike negotovosti glede njenega nadaljnjega razvoja. Upoštevana je tudi na ravni EU-ja sprejeta splošna odstopna klavzula, torej odstop od finančnih pravil.

Prihodki državnega proračuna za leto 2022 so v spremenjenem predlogu proračuna predvideni v vrednosti 11,5 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2022 višji za 4,2 odstotka. Leta 2023 bo prihodkov za 11,8 milijarde evrov, kar je glede na novi predlog za leto 2022 višje za 3,3 odstotka. "Rast prihodkov se pričakuje predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU-ja," je pojasnila Šteblaj.

Glede na trenutno sprejeti proračun se povečujejo tudi novi načrtovani odhodki za leto 2022, znašali naj bi 13,9 milijarde evrov. V primerjavi z odhodki v sprejetem proračunu 2022 so višji za 10,7 odstotka, hkrati pa so sedem odstotkov nižji, kot je ocena realizacije za letošnje leto. Za leto 2023 pa so načrtovani v vrednosti 13,4 milijarde evrov, kar je 4,2 odstotka manj, kot je po novem predvideno v letu 2022 in kaže na pot zniževanja porabe in približevanje fiskalnim pravilom, je dodala državna sekretarka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi tako v letu 2022 znašal 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2023 pa 2,7 odstotka BDP-ja, je še povzela med drugim.

Komisija za nadzor javnih financ se je s predlogoma seznanila, člani komisije pa o vsebini niso razpravljali.