Komentarje je na portalu eUprava mogoče oddati do 19. februarja.

Predlog novele implementira direktivo Evropskega parlamenta glede pravice do dostopa do odvetnika na način, da policija od osumljenca ne sme zbrati obvestil in o tem narediti uradnega zaznamka, če njegov zagovornik ne pride v roku, ki so ga določili policisti. Pravosodno ministrstvo sicer meni, da so tovrstne situacije redke.

Na podlagi direktive Evropskega parlamenta pravosodno ministrstvo z novelo predlaga še podaljšanje šesturnega zadržanja oseb, katerih zaslišanje bi bilo v prihodnje težko izvedljivo, na največ 12 ur. V praksi se ta določba uporablja v povezavi s kaznivim dejanjem prepovedanega prehajanja meje pri tujcih iz tretjih držav, ki izrazijo namero, da bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Pri teh se postopki zavlečejo, ker ni na voljo dovolj tolmačev, predlog novele v ta namen vnaša še možnost tolmačenja preko videokonferenčnega klica.

Ustavno sodišče je z odločbo ugotovilo, da pravni red dopušča možnost, da obsojenec, ki je še na prostosti vložil predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, začne prestajati kazen v zavodu za prestajanje kazni, še preden je pravnomočno odločeno o tem predlogu.

Ministrstvo je za STA pojasnilo, da se za obsojenca, ki v času, ko vloži predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora, že prestaja zaporno kazen ureditev ne spreminja. Ureditev pa je treba spremeniti, ker je po sedanji ureditvi sicer lahko prišlo do situacije, ko je obsojenec pred začetkom izvrševanja kazni zapora predlagal nadomestno izvršitev kazni zapora, vendar je kljub temu moral nastopiti zaporno kazen. V primeru kratkih kazni je bila lahko kazen namreč že v celoti prestana preden je sodišče uspelo odločiti o predlogu.

Ministrstvo zato predlaga, da se to reši s specialno ureditvijo suspenzivnosti predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora. Obsojenec po predlogu novele ne nastopi kazni, dokler o predlogu ni odločitve, na odločitev pa počaka na prostosti, so pojasnili.

V odločbi ustavnega sodišča glede prometnih in bančnih podatkov in pregledov elektronskih naprav je ustavno sodišče ocenilo, da veljavna zakonodaja ne prestane preizkusa sorazmernosti. Teža posledic ukrepa ob obstoju prenizkega dokaznega standarda razlogov za sum, odsotnosti časovne omejitve ukrepa in preširok katalog kaznivih dejanj namreč pretehta koristi ukrepa.

Pravosodno ministrstvo je v predlogu novele zato zaostrilo pogoje za preglede elektronskih naprav. Dokaznemu standardu razlogov za sum je dodalo osredotočenost suma in obstoj pogoja verjetnosti, da elektronska naprava vsebuje elektronske sledove, zamenjalo z utemeljenimi razlogi za sum. Ob tem je pojasnilo, da policija v praksi največkrat pridobi prometne podatke, potem pa zaseže še povezano elektronsko napravo.

Iz odločbe sledi še, da bi moral zakon o kazenskem postopku določiti jasno abstraktno časovno omejitev kazenskopravnega posega v komunikacijsko zasebnost s pridobivanjem prometnih podatkov. Ministrstvo je dolžino hrambe prometnih podatkov za potrebe njihovega pridobivanja za namene kazenskega postopka zamejilo na tri mesece.

Tudi v presoji ureditve bančnih podatkov je ustavno sodišče ugotovilo, da možnost njihove pridobitve predstavlja nesorazmeren poseg v informacijsko zasebnost, zagotovljeno v ustavi. Pravosodno ministrstvo je zato pridobitev podatkov o stanju in prometu na bančnem računu vezalo na dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, ki so opredeljeni glede na znanega storilca.