Predlog bi vzpostavil kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca. Predlogu so nasprotovali v koaliciji, podprli so ga v NSi-ju, poslanci SDS-a pa so sejo protestno zapustili in niso glasovali.

Predlog novele zakona, ki so ga v DZ s podpisi volivcev vložile zbornice s področja zdravstva, je podprl poslanec NSi-ja Franc Medic, proti pa so glasovali poslanci koalicije, ki o predlogu sicer niso imeli povsem enotnega mnenja. Nekateri so se opirali na mnenje pravnikov, ki so novelo označili kot neprimerno, saj med državljani vzpostavlja razlike. Drugi pa so poudarjali, da je razprava o problematiki nasilja v zdravstvu zelo pomembna in da je mogoče problematiko pozneje urediti drugače, z vključitvijo tudi drugih zaposlenih, ki so nasilju in grožnjam izpostavljeni, ker delajo z ljudmi. Prav vsi pa so se strinjali, da je nasilje nad zdravstvenimi delavci nesprejemljivo.

Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je opozorila na možnost protiustavnosti predloga novele, saj bi vzpostavila neenakost pred zakonom. Zdravstvenih delavcev po njenih besedah prav tako ni mogoče enačiti z uradnimi osebami, ki varujejo javni red in mir. "Ni primerno, da se je zdravniška zbornica lotila te težave s spremembo kazenskopravne zakonodaje, z najbolj represivnim zakonom v naši državi," je dejala.

"Če se določena stroka pri opravljanju pomembne dejavnosti, kot je zdravstvo, počuti ustrahovano (...), je treba takšno pobudo vzeti resno," pa je poudarila Meira Hot (SD). Čeprav so v predlogu novele zakona pomanjkljivosti in bi bila ta morda protiustavna, bi bilo o problematiki treba opraviti resno razpravo, je poudarila. "Obžalujem, da ni bilo soglasja za javno predstavitev mnenj, ker mislim, da bi ta pripomogla k razpravi," je poudarila.

Lena Grgurevič (Svoboda) je ob tem pojasnila, da se je koalicija strinjala, da problematike ni mogoče reševati v okviru predlagane novele. "Poslanci smo vezani na ustavo in lastno vest, ne pa na kakršne koli koalicijske dogovore," ji je odgovorila Hot.

Milan Jakopovič (Levica) se je pridružil pozivu ministrstvu za pravosodje, naj preuči možnosti, kako ustrezno reševati problematiko, ko je nekdo deležen nasilja med opravljanjem poklica. Franc Medic (NSi) pa je opozorili, da je porast verbalnega, psihičnega in fizičnega nasilja gotovo posledica tudi izjemno slabega stanja slovenskega zdravstvenega sistema.

Predstavnik predlagateljev novele Aleš Fischinger je izpostavil, da so samo v ljubljanskem kliničnem centru lani zaznali 500 primerov nasilja zoper zdravstvene delavce, od tega je morala v 84 primerih posredovati policija. Opozoril je, da so v zdravstvu nasilju večinoma izpostavljene ženske, in sicer medicinske sestre in mlade zdravnice. Zdravstveni delavci, ki pomagajo ljudem, se nasilju pacienta ali njegovih svojcev ne morejo umakniti, je opozoril.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je k temu dodala, da se je skozi leta povečalo število zdravstvenih delavcev, ki poročajo o nasilni izkušnji. Za boljšo zaščito zdravstvenih delavcev so se zavzeli tudi v Lekarniški zbornici Slovenije ter v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. Njena predsednica Monika Ažman je med bolj izpostavljenimi grožnjam in nasilju izpostavila patronažne medicinske sestre, ki same brez zaščite vstopajo v domove bolnikov.

Predstavniki pravne stroke pa so izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam. Barbara Jenkole Žigante z vrhovnega državnega tožilstva je poudarila, da kazenskopravno varstvo že obstaja v kazenskem zakoniku. Opozorila je, da bi lahko sledila neenaka obravnava različnih poklicnih skupin.

Predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije Emil Zakonjšek meni, da je nasilje v zdravstvu spontano. Storilci ne bodo ravnali drugače, ker se bodo spomnili, da gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, je poudaril. Temu je oporekal predstavnik lekarniške zbornice Matija Centrih. "Če nekdo pride z nožem ali pa celo strelnim orožjem ali pride in večkrat grozi, da bo počakal kolegico, ko bo zaprla, zaklenila lekarno, potem pa ne moremo govoriti, da gre samo za neke hipne agresije," je poudaril.

Za neustrezen so predlog novele kazenskega zakonika označili tudi na ministrstvu za pravosodje, saj predlagana rešitev z vidika kazenskopravnega varstva zagotavlja ugodnejši položaj zgolj določeni skupini poklicev. Državna sekretarka Andreja Kokalj je ob tem poudarila, da so na ministrstvu že začeli pripravljati predlog širših sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika. Preučili bodo možnost za splošnejšo opredelitev novega kaznivega dejanja ali dopolnitev katerega od obstoječih, da bodo pokriti vsi poklici oziroma službe, pri katerih se lahko zgodijo napadi zaradi opravljanja službe.

Poslanci SDS-a so sejo kmalu po začetku protestno zapustili. Andrej Hoivik (SDS) je namreč predsednico odbora Grgurevič dvakrat vprašal, zakaj na sejo ni povabila predstavnikov vseh organizacij, ki so jih predlagali v SDS-u. Grgurevič je odgovorila, da na sejo vabi organizacije, ki izrazijo interes za udeležbo. Hoivik je nato še večkrat zahteval postopkovni predlog, a mu Grgurevič ni dala besede in mu je izrekla opomin. Hoivik ji je nato očital, da seje vodi avtoritarno in v nasprotju z etičnim kodeksom.