Po besedah državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu Tadeja Ostrca se z rebalansom sredstva glede na sprejeti proračun povečujejo za 210 milijonov evrov in znašajo 894 milijonov evrov.

Glavnina povečanja se po njegovih besedah nanaša na področje obvladovanja epidemije covida-19 in ukrepe v okviru interventne zakonodaje, sprejete za stabilizacijo in financiranje zdravstva. Za slednje se namenjena 20 milijonov evrov, za ukrepe, povezane s covidom-19, 509 milijonov.

Med drugimi postavkami je državni sekretar omenil obveznosti, ki izhajajo iz veljavne zakonodaje, na primer zakona o finančni razbremenitvi občin, kot sta strošek izvedbe mrliško-pregledne službe in obvezno zdravstveno zavarovanje za socialno ogrožene. Prav tako se sredstva namenjajo za izobraževanje zdravstvenih delavcev, kjer ministrstvo v integralnem delu proračuna krije pripravništvo zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij.

Omenil je tudi investicijska vlaganja v zdravstveno infrastrukturo v višini 99 milijonov evrov, kar predstavlja 12 odstotkov integralnih sredstev, ter krepitev inštitucij na področju javnega zdravja z namenom nadaljnje okrepitve epidemiološke službe za boljšo pripravljenost na odziv za izbruhe nalezljivih bolezni in epidemij. Ministrstvo pa po njegovih navedbah načrtuje tudi sredstva za urejanje sistema zdravstvenega varstva, kjer je izpostavil digitalizacijo zdravstvenega sistema.

V poslanski razpravi je Miroslav Gregorič (Svoboda) med drugim menil, da bi bil na mestu razmislek o porabi sredstev za ukrepe, povezane s covidom-19. Neverjetno se mu zdi, da ta predstavljajo kar 57 odstotkov novega proračuna. Spraševal se je tudi o sredstvih, ki se namenjajo za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev in so predvideni v višini 99 milijonov evrov.

Zvonko Černač (SDS) je izrazil zaskrbljenost zaradi upočasnjevanja nekaterih investicijskih aktivnosti na vseh področjih, tudi v zdravstvu, pri čemer se konec prihodnjega leta končuje finančna perspektiva in se bo začela izvajati nova. V tej zvezi ga je zanimalo tudi, kaj se dogaja s celovito prenovo matične stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Tudi Ivo Dimic (NSi) skrbi, da se zmanjšuje sredstva za investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni, kjer se, kot je navedla, namenja 110 milijonov evrov manj, kot je bilo predvideno. Tako Černač kot Dimičeva pa sta obžalovala, da se za dolgotrajno oskrbo namenja dobrih 64 milijonov evrov manj.

Ostrc je glede investicij pritrdil, da je prihajalo in prihaja do zamud ter se del teh sredstev prenaša v prihodnje leto. Zagotovil pa je, da si bodo prizadevali, da bodo aktivnosti tekle in se evropska sredstva, ki so na voljo, dejansko porabijo. Sanacija UKC, kot je bila načrtovana, je po njegovih besedah šla v smeri, da se dobršen del UKC zapre in bi ustavila del elektivnih posegov. Zato so pripravili drugačen sanacijski načrt, ki bo potekal po fazah, računajo pa, da bodo sanacijo uspeli izvesti v prihodnjem letu. Bo pa ministrstvo na Černačev predlog do sobote, ko bo rebalans proračuna obravnaval odbor za finance kot matično delovno telo, pripravilo kratek pregled dinamike investicij.

Gregorčiču je Ostrc glede sredstev za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev pojasnil, da so v teh sredstvih zajete tudi plače za mentorstva pripravnikom in specializantom in da gre pri tej postavki za sredstva za približno 300 specializantov in 2100 pripravnikov letno. Pri sredstvih za obvladovanje covida pa gre po njegovih besedah velik del na račun interventne zakonodaje oz. PKP10, ki je v veljavi do decembra.

Milan Jakopovič (Levica), ki je v imenu svoje stranke med drugim izrazil pričakovanje po čim prejšnji ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa je glede dolgotrajne oskrbe izpostavil, da se poraba v tem delu zmanjšuje, ker se zakona ne da izvajati. V prihodnje, ko bo zakonska podlaga to dejansko omogočala, pa bo treba za dolgotrajno oskrbo nameniti več.