Romolog in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je v uvodu poudaril, da že od razglasitve dneva romskega jezika predstavnike države pozivajo, naj razmišljajo o uvedbi tega jezika v izobraževalni sistem, na začetku vsaj na prostovoljni osnovi, vendar odziva ni. Celo huje, ko so na ravni države razpravljali o tej temi, medse niso povabili niti enega predstavnika Romov, je povedal Horvat.

Predvsem izobraževalni sistem bi moral po njegovih besedah razumeti, da je to predvsem pomoč pri ohranjanju romskega jezika, ne nekaj, kar bi bilo vsiljeno v šolski sistem. Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo je pred leti poskušal udejanjati to tematiko, vendar jim je uspelo le na mednarodnih poletnih romskih taborih, in to dvajset let zapored, česar ni počela nobena država v Evropi. A se je potem država odločila, da takšnih in podobnih projektov ne more financirati, ker zahtevajo ogromno sredstev, saj je treba strokovnjake, ki pri tem pomagajo in pridejo tudi iz tujine, plačati, je nadaljeval Horvat.

Ob tem opozarja, da se romski jezik v svetovnem merilu izgublja in da je ostalo le malo jezikoslovcev romskega jezika, ki so nekoč sicer veliko prispevali k njegovemu normiranju. V Sloveniji so imeli po Horvatovih besedah predavanja o romskem jeziku za svoje člane, potem za učitelje osnovnih šol in policiste, a se je nato ustavilo. Zdaj tovrstno problematiko rešujejo z malimi projekti, kot je današnji, ki sta ga podprla ministrstvo za kulturo in Svet romske skupnosti.

Na posvet so povabili tudi politologa, romologa in novinarja Ljuana Koko iz Srbije. Ta je med drugim povedal, da je za uvedbo romščine kot izbirnega predmeta romski jezik z elementi nacionalne kulture v državi bistveno napraviti načrt za ta jezik, ga kodificirati in standardizirati z vsebinami, ki so bistvene za učenje jezika. Če se romski otroci ne učijo o svojem narodu, se ga sramujejo, v učbenikih pa so prikazani stereotipno, si otroci to zapomnijo. "Te stereotipe želimo skozi šolski sistem odpraviti, kar je težko, toda če je vsem drugim manjšinam omogočeno, da se učijo maternega jezika, mislim, da bi morali to omogočiti tudi Romom," je poudaril Koka in dodal, da imajo zdaj v Srbiji uradno že 50 učiteljev romskega jezika.

Predstavnikov šolskega ministrstva na simpozij danes kljub napovedi ni bilo. Direktor urada za narodnosti Stane Baluh pa je na očitke odgovoril, da bo prvi ukrep spodbujanje učenja romščine na osnovnih šolah po vsej verjetnosti oblikovan v novem nacionalnem programu ukrepov, kar pa ni dovolj.

"Prepričan sem, da romskega jezika kot jezika samega po sebi ne smemo obravnavati nič drugače kot drugih jezikov, bi pa pričakoval tudi večji napor same romske skupnosti, da ta jezik doma govori," je dejal Baluh. Ob nedavnem dnevu reformacije, ko so se Slovenci postavili na jezikovni zemljevid, bi po Baluhu potrebovali nekaj Trubarjev tudi pri Romih, da bi z intelektom in naporom celotne skupnosti prodrli v družbo s poznavanjem tega jezika. S te strani pa je država dolžna zagotoviti tudi večjo prepoznavnost tega jezika in o tem ozavestiti tudi večinsko prebivalstvo, svoje pa bi morala dodati tudi stroka. Ta napor bi lahko povečali znotraj omenjenega programa ukrepov za spodbujanje učenja romščine, je še povedal Baluh.

V Sloveniji se romščina uradno ne uporablja, sicer pa je romski jezik zelo raznolik, saj v skoraj vsakem naselju govorijo nekoliko drugače. V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, na primer v Makedoniji in na Kosovu, je romščina tudi uradni jezik.

Svetovni dan romskega jezika zaznamujemo v spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Pred leti so prvi obsežnejši slovensko-romski slovar dobili tudi Romi v Sloveniji, zato je ta dan, kot pravijo, pomemben za ohranitev njihove kulturne identitete.