Število delovno aktivnih je četrti mesec padlo v proizvodnji, je danes objavil državni statistični urad.

V primerjavi z avgustom je bilo delovno aktivnih približno 2500 oz. 0,3 odstotka več oseb. Število zaposlenih se je povečalo za okoli 2100 oseb, na približno 832.600 (+0,3 odstotka na mesečni in +0,7 odstotka na letni ravni), število samozaposlenih pa za skoraj 400, na okoli 101.100 (+0,4 odstotka na mesečni in +2,7 odstotka na letni ravni).

Število samozaposlenih je zraslo že osmi mesec zapored in doseglo najvišjo raven, odkar statistiki zbirajo te podatke, je na današnji novinarski konferenci povedal Anže Bajželj s statističnega urada. Tudi skupno število delovno aktivnih je po njegovih besedah zgodovinsko gledano zelo visoko, saj je število ob koncu devetega letošnjega meseca četrto najvišje do zdaj.

Izrazitejšo mesečno rast so tokrat zaznali pri delovno aktivnih ženskah. Njihovo število se je povečalo za nekaj več kot 1700 oz. za 0,4 odstotka, največ v izobraževanju, medtem ko je število delovno aktivnih moških naraslo za približno 700 oz. za 0,1 odstotka.

Na mesečni ravni se je število delovno aktivnih povečalo na 14 področjih dejavnosti, znižalo pa na šestih. Najbolj se je povečalo v izobraževanju, in sicer za okoli 1600 oseb oz. za dva odstotka, med temi je bilo približno 1300 žensk in okoli 300 moških.

Povprečna starost delovno aktivnih v izobraževanju je bila 44,9 leta, najbolj zastopan poklic s približno 13.100 osebami pa so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev oz. vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic predšolskih otrok.

Največji mesečni upad so zaznali v predelovalnih dejavnostih, in sicer za okoli 500 oseb oz. za 0,2 odstotka. To je četrto zaporedno zmanjšanje števila delovno aktivnih v tej dejavnosti, ugotavljajo statistiki.

Glede na september lani se je število delovno aktivnih moških povečalo za 0,8 odstotka, delovno aktivnih žensk pa za 1,1 odstotka. Število delovno aktivnih se je najbolj povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6 odstotkov), najbolj znižalo pa v predelovalnih dejavnostih (-0,3 odstotka).

V tretjem četrtletju se je število delovno aktivnih v primerjavi z drugim četrtletjem zmanjšalo za 0,2 odstotka. Zaposlenih je bilo 0,3 odstotka manj, samozaposlenih pa 0,9 odstotka več. Število delovno aktivnih je najizraziteje upadlo v predelovalnih dejavnostih (-0,8 odstotka), najbolj pa se je povečalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1,4 odstotka).

Skupno je bilo v tretjem trimesečju razpisanih nekaj več kot 22.000 novih delovnih mest. Povpraševanje po Bajžljevih navedbah ostaja na visoki ravni, se je pa v primerjavi s predhodnima dvema trimesečjema nekoliko zmanjšalo. Največ novih delovnih mest je bilo razpisanih v gradbeništvu, okoli 4400, skoraj toliko pa tudi v predelovalnih dejavnostih.

Dodatno zaposlovanje je po oktobrski anketi med delodajalci pričakovalo največ gradbenih podjetij, 18 odstotkov, v predelovalnih dejavnostih je bilo takih 15 odstotkov, v storitvenih dejavnostih 14 odstotkov in v trgovini osem odstotkov. Pri vseh teh skupinah so ti deleži nižji kot pred letom dni, je ugotavljal Bajželj.

Omejitveni dejavnik za podjetja je še vedno predvsem pomanjkanje usposobljene delovne sile. Tako je odgovorilo več kot 50 odstotkov gradbenih družb, tretjina podjetij v predelovalnih dejavnostih in 36 odstotkov storitvenih podjetij. Tudi to je po Bajžljevih besedah zgodovinsko gledano zelo visoke vrednosti.