Pri tem opozarja na težave, ki so lani dodatnih 20 milijonov ljudi pahnile v lakoto, in poudarja potrebo po nadaljnji pomoči.

"Z avgustovskimi poplavami smo v Sloveniji lahko prvič videli razsežnosti podnebnih sprememb," je na novinarski konferenci dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in poudaril, da so razsežnosti teh v Afriki bistveno večje kot pri nas. Samo v zadnjih poplavah v Ruandi je umrlo okoli 200 ljudi, je spomnil in dodal, da se stiske revnih v Afriki še naprej povečujejo.

Svetovna recesija z rastjo cen hrane in drugih dobrin kot posledico vojne v Ukrajini skupaj z notranjimi konflikti ter posledicami podnebnih sprememb je v zadnjem letu po podatkih Karitas dodatnih 20 milijonov ljudi v Afriki pahnila v akutno lakoto. Zaradi tega je Tomažič poudaril potrebo po nadaljnji humanitarni pomoči in solidarnosti mednarodne skupnosti.

Slovenska karitas zato letos 18. leto zapored organizira dobrodelni akciji Za srce Afrike in Z delom do dostojnega življenja, ki potekata od 15. septembra, končali pa se bosta 15. oktobra. Pomoč bo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in lokalnimi Karitas namenjena najrevnejšim v Ruandi, Burundiju, Srednjeafriški republiki, Ugandi, Keniji, Senegalu, Bocvani, Zambiji in Madagaskarju.

Lani je bilo v akciji Za srce Afrike zbranih 215.228 evrov, v akciji Z delom do dostojnega življenja pa je sodelovalo 816 darovalcev, ki so z mesečnimi donacijami podpirali plačilo za delo staršev iz več kot 340 družin.

V zadnjih 17 letih je sicer Slovenska karitas samo z darovi posameznikov ljudem v Afriki namenila več kot štiri milijone evrov pomoči. Prek akcije Za srce Afrike ter s sofinanciranjem posameznih projektov s strani ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) in Misijonskega središča pa je bilo v Afriki v zadnjih 17 letih zgrajenih, obnovljenih ali opremljenih devet šol, dva vrtca, šest zdravstvenih centrov, sedem porodnišnic ter 41 vodnjakov, je dejala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

"Ko gre za Afriko, je solidarnost ključnega pomena, brez nje ne bomo mogli doseči potrebnega napredka na celini," je poudaril generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZEZ-ju Edvin Skrt in spomnil, da se je Slovenija večkrat zavezala k pomoči Afriki.

Od leta 2010 do danes je po njegovih besedah Slovenija Afriki namenila približno 30 milijonov evrov pomoči in izpeljala več uspešnih projektov, tudi prek Slovenske karitas. V zadnjem letu pa se pomoč Slovenije osredotoča predvsem na prehransko varnost. Slovenija trenutno v Afriki financira štiri projekte, in sicer v Ruandi, Ugandi, Sudanu in Južnem Sudanu.

Skrt je pojasnil, da sta prioriteti Slovenije na področju razvojnega sodelovanja predvsem obravnava podnebnih sprememb in enakost med spoloma. "V Afriki krepimo tudi diplomatsko prisotnost zaradi bodočega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov. Diplomatska prisotnost na celini pa pomeni tudi večjo možnost za nadaljnje razvojne projekte v prihodnje," je še dodal.