Pri nas med drugim na zakonodajnem področju pripravljajo novelo zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, so objavili na spletni strani ministrstva za zdravje.

Kot so po današnjem srečanju navedli na spletni strani ministrstva za zdravje, imata Slovenija in Hrvaška na področju prepovedanih drog dolgoletno bogato in raznovrstno sodelovanje. Z namenom še boljšega sodelovanja so v Ljubljani organizirali srečanje strokovnjakov s področja prepovedanih drog iz obeh držav.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg je na srečanju predstavila slovensko zdravstveno reformo ter opisala spremembe in razvoj, ki potekajo tudi na področju prepovedanih drog. Dejala je, da so že pripravili osnutek zakona o gojenju in prometu s konopljo za medicinske namene, začeli pa bodo tudi dopolnjevati uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, saj bodo na seznam prepovedanih drog umestili nekatere nove psihoaktivne snovi.

Herceg je povedala, da je vlada v DZ že poslala predlog nacionalnega programa na področju drog za obdobje od leta 2023 do 2030. "Verjamemo, da bo ta dokument potrjen pred poletnimi počitnicami in bo okrepil naše delovanje tako znotraj države kot v mednarodni skupnosti," je dejala.

Med drugim je pohvalila dobro dvostransko sodelovanje tudi v okviru Pompidoujeve skupine pri Svetu Evrope, ki se bori proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z mamili.

Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko pa je dejala, da so zaradi dialoga z različnimi strokovnjaki v predlog nacionalnega programa na področju drog vključili tudi področji preprečevanja pitja alkohola in obvladovanja prometne varnosti. "Pogosto ali celo praviloma se prepovedane droge zlorabljajo skupaj z alkoholom, negativne posledice obojega pa se lahko manifestirajo v prometnih nesrečah," je opozorila.

Pomembna prioriteta je tudi zmanjševanje števila primerov smrti zaradi mamil, saj podatki kažejo na poslabšanje na tem področju, uporabniki mamil pa se po podatkih starajo. Na ministrstvu zato vodijo različne projekte, kot sta testiranje drog in mobilni ambulanti, ki lahko substitucijska zdravila pripeljeta do uporabnikov.

Slovenski predstavniki so hrvaškim kolegom predstavili programe, izkušnje, dosežke in izzive s tega področja, peljali so jih tudi v Center za klinično toksikologijo in farmakologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na psihiatrični kliniki in na združenje DrogArt.

Srečanja se je udeležilo okoli 40 strokovnjakov iz obeh držav, predstavniki ministrstva za zdravje in nacionalnega inštituta za javno zdravje obeh držav, predstavnik hrvaškega parlamenta, zdravniki in predstavniki nevladnih organizacij.