Ustavna komisija DZ-ja se je namreč v petek opredelila do osnutka ustavnega zakona, ki predvideva spremembe pri imenovanju sodnikov in spremenjeno sestavo sodnega sveta.

"Čeprav že več let opozarjamo na neustrezno in unikatno ureditev, ki je v nasprotju z mednarodnimi standardi, po kateri sodnike voli DZ, bi bila po našem mnenju predlagana sprememba neustrezna, če bi pomenila tudi spremembo sestave Sodnega sveta," so zapisali v SSD-ju. Čeprav bi sodniki v njem ohranili večino, bi bil po položaju v njem vedno tudi predsednik vrhovnega sodišča, ki ni voljen. Poleg tega bi predlagatelji članov nesodnikov postale politične stranke v DZ-ju, kar bi utegnilo povzročiti nepopravljivo politizacijo kadrovskega odločanja v sodstvu, so našteli razloge za nasprotovanje.

"SSD že dlje časa opozarja, da je takoj nujno treba spremeniti zakonsko ureditev, po kateri vrhovne sodnike ponovno voli DZ, kar pa ni povezano z zapletenim ustavno-revizijskim postopkom," so zapisali. Glavni odbor SSD-a je zato soglasno sklenil, da nasprotuje takim spremembam ustave, ki bi posegle v sedanjo sestavo Sodnega sveta.

Predlagane spremembe ustave namreč predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev med univerzitetnimi profesorji prava, odvetniki in drugimi uveljavljenimi pravniki, osem pa med sabo sodniki.

Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za šest let in ne bi mogli biti vnovič voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili med sabo za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je v petek podprla predlog, da bi za sprejetje tega zakona v DZ-ju morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.