Politika se mora po njihovem mnenju zavezati, da se "takšno lomastenje" po teh segmentih družbe ne bo nikdar več ponovilo.

V SD-ju so posvet z naslovom Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta organizirali, ker "smo v Sloveniji priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja in na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture", so zapisali v vabilu za javnost.

Povabljeni strokovnjaki s področja medijev in kulture so kot problematično izpostavili "vladno lomastenje" po nevladnih organizacijah, medijih in kulturi, v katere je posegla s krčenjem finančnih sredstev, zaradi česar je v teh segmentih prisotna tudi samocenzura. Pravnica Nataša Pirc Musar je dejala, da je "natikanje nagobčnikov" znotraj vlade in političnih strank skrb vzbujajoče, še bolj pa to, da sedanja oblast poskuša z nerazumnimi in pravno neutemeljenimi globami ustrahovati ljudi, ki si upajo na glas povedati svoje mnenje.

Direktor Mini teatra Robert Waltl je izpostavil, da je bilo na primeru Slovenske tiskovne agencije (STA) jasno, da nihče od nevladnih in kulturnih organizacij ni na varni strani. Vlada je namreč zmanjšala obseg financiranja tudi nevladnih in kulturnih organizacij v času epidemije, ko niso imele možnosti za zaslužek, je dejal. Zgodovinarka Kaja Širok pa je poudarila, da bi morali tudi javno prepoznati, da je kultura javna dobrina.

Nekdanji novinar Boris Bergant je kot problematično med drugim izpostavil, da neki vladni organ ocenjuje vsebino javnega servisa in to vsak teden objavlja. "Če to ni pritisk na uredniško politiko, naj me hudič vzame," je sklenil. Pri prenovi RTV-ja pa dejal, da je edina rešitev, da se ugotovi, da je javni servis dobrina za vse, ne samo za vsakokratne vladajoče.

Pirc Musar je ob tem SD izzvala z vprašanjem, ali so se kot stranka pripravljeni umakniti iz javnega servisa, pri čemer sta ji tako Tanja Fajon kot nekdanji kulturni minister Dejan Prešiček zagotovila, da so to pripravljeni storiti. "Javni servis mora biti politično nedotakljiv. Sem prva, ki dam svojo besedo za to," je zatrdila Fajon. Bergant je ob tem pozval, naj se to zapiše tudi v koalicijsko pogodbo.

Strokovnjakinja za medije in aktivistka Sandra Bašič Hrvatin je opozorila, da nam pravice nikoli niso bile podarjene in da je zanje treba vztrajati. "Če ne bom vztrajala, ne bom več človek," je dejala in dodala, da je prav to tisto, česar si aktualna vlada želi. Fajonovo je neposredno vprašala, ali se SD distancira od dejanj predsednika države Boruta Pahorja, ki javno ne nasprotuje aktualni vladi. Fajon je odgovorila, da se zgodovine ne da izbrisati. "Prihaja pa nova generacija, ki se trudi delati drugače," je dodala.

Kolumnist Miha Mazzini je kot največjo težavo izpostavil divjo bitko za privilegije. Kot primer je navedel začetek epidemije, ko so se postavila pravila igre, naslednji dan pa so v javnost že prišle fotografije, s katerih je razvidno, kako jih vladajoči kršijo. Dejal je tudi, da je v državi privilegijev, kjer je edino merilo, kdo je naš oz. vaš, "našim" vse dovoljeno.

Vsi sodelujoči na posvetu so izpostavili tudi to, naj si opozicija zada deset zavez, ki jih bo izpeljala, ko in če pride na oblast, da bodo lahko državljani transparentno spremljali in ocenjevali njihovo delo. Zato mora politika po mnenju stroke dati ljudem dati jasno sporočilo, da se nikoli več ne bo toleriralo takšnega lomastenja po medijih, kulturi in nevladnih organizacijah, pri čemer so opozorili, da morajo biti vsi nadaljnji postopki izpeljani zakonito, sicer niso nič drugačni od aktualne oblasti.