Primopredaja bo sledila tradicionalnemu odprtju sodnega leta, ki je namenjeno predstavitvi rezultatov dela sodišč v preteklem letu in napovedi nadaljnjih prioritet v sodstvu.

S primopredajo poslov se Florjančič tudi uradno poslavlja z mesta predsednika vrhovnega sodišča, na njegov položaj pa prihaja dosedanji vrhovni sodnik svetnik in podpredsednik vrhovnega sodišča Đorđević. Pot za to se je odprla konec januarja, ko je državni zbor s 53 glasovi za in 32 glasovi proti imenoval Đorđevića na najvišjo funkcijo v sodni veji oblasti.

Predlog za Đorđevićevo imenovanje je na podlagi pozitivnih mnenj vrhovnega sodišča in sodnega sveta v DZ posredovala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, vendar pa imenovanje ni minilo povsem brez zapletov. Ob Đorđevićevem imenovanju se je v koalicijskih vrstah namreč pojavljal dvom, ali bi bila to res optimalna rešitev.

Đorđević ima namreč 67 let, po zakonu o sodniški službi pa je lahko sodnik star največ 70 let. Za predsednika sodišča pa je po zakonu o sodiščih lahko imenovan samo sodnik. To pomeni, da Đorđević zaradi obvezne upokojitve pri dopolnjenem 70. letu starosti ne bo dokončal šestletnega mandata na funkciji predsednika vrhovnega sodišča.

Velja spomniti še, da sta lani zaradi pomanjkanja kandidatur propadla kar dva razpisa za predsednika vrhovnega sodišča. Na prva dva razpisa za mesto predsednika vrhovnega sodišča se namreč ni prijavil nihče, na tretjem razpisu pa je kandidaturo oddal le Đorđević.