Za večino javnih uslužbencev se uvrstitve delovnih mest in nazivov v plačne razrede določajo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. Te so po koncu pogajanj med vlado in sindikati konec prejšnjega tedna že podpisali. Kolektivne pogodbe oz. aneksi k tem pogodbam in drugi dokumenti pa so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki se bodo v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta.

Za direktorje, ravnatelje in tajnike, za delovna mesta v javnih zavodih, agencijah in skladih ter uvrstitve formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski pa plače niso določene v kolektivnih pogodbah, ampak v uredbi, ki jo sprejme vlada.

Pogajanja o plačah vojakov so potekala v okviru t. i. drugega plačnega stebra, kjer so sodelovali še sindikati, ki med drugim zastopajo policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Iz obeh sindikatov vojakov pa so že sporočili, da s predvidenimi plačnimi uvrstitvami niso zadovoljni.

Za javne uslužbence v javnih agencijah, skladih in zavodih so potekala ločena stebrna pogajanja. Plačna skupina B, torej direktorji, ravnatelji in tajniki, pa je bila del štirih plačnih stebrov, torej vseh z izjemo funkcionarskega. Funkcionarske plače sicer določa zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ sprejel oktobra.

Plačne dvige so razdelili na šest obrokov, prvi je predviden 1. januarja 2025, zadnji 1. januarja 2028.