Strateški načrt bo vlada predložila še v formalno presojo Evropski komisiji, izvajati pa naj bi se začel 1. januarja 2023.

Slovenija je strateški načrt skupne kmetijske politike za novo obdobje komisiji predložila konec lanskega leta, konec marca letos pa prejela odziv Bruslja z nekaterimi pripombami. Kmetijsko ministrstvo je nato s komisijo in deležniki doma načrt posodobilo.

Kot so sporočili po seji vlade, bo skupno za izvajanje strateškega načrta na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov. Od tega bo skoraj 684 milijonov evrov namenjenih za prvi steber skupne kmetijske politike (neposredna plačila, vinski in čebelarski sektor), za drugi steber (razvoj podeželja) pa 1,1 milijarde evrov (slabih 551 milijonov evrov iz proračuna EU-ja in dobrih 564 milijonov evrov iz državnega proračuna).

Ključna usmeritev strateškega načrta v trajnostno pridelavo hrane in povečanje samooskrbe "podaja odgovore na izzive prehranske varnosti kot tudi na okoljsko-podnebne izzive, ki so pred nami", so zapisali na kmetijskem ministrstvu in dodali, da je Slovenija pri pripravi načrta sledila krovnim ciljem skupne kmetijske politike – konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja, varstvu narave, okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja.

Strateški načrt zagotavlja pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo ter predelavo hrane, predvsem prek ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev ter zagotavljanjem enakovrednejšega položaja kmetijskih pridelovalcev z odpravo plačilnih pravic. S prilagojenimi pogoji bosta mladim kmetom omogočena zagon in modernizacija kmetij za izboljšanje njihovega dohodkovnega položaja.

S kolektivnimi naložbami in drugimi spodbudami poslovnega povezovanja so oblikovani vzvodi za zagotavljanje stabilne preskrbe z varno in kakovostno hrano, razvoj lokalnih dobavnih verig, povezovanje akterjev znotraj agroživilskih verig in izboljšanje položaja kmeta. Oblikovane so linije enostavnejšega dostopa do investicijskih podpor za majhne kmetije. Poseben poudarek je namenjen pridelavi hrane z višjo dodano vrednostjo, zlasti ekološki pridelavi in predelavi ter drugim proizvodom iz shem kakovosti. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj, da se do leta 2027 v ekološko kmetovanje vključi vsaj 18 odstotkov površin (zdaj 10 odstotkov), zato so temu prilagojeni tudi ukrepi.

Ukrepi za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov, ki so po navedbah kmetijskega ministrstva najbolj ambiciozni do zdaj, so usmerjeni v varovanje in trajnostno upravljanje naravnih virov, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti se zaostrujejo in predstavljajo standard, na katerem so oblikovana plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil prvega stebra ter kmetijsko-okoljska-podnebna plačila in druga plačila na površino ali žival v okviru drugega stebra, zlasti ekološko kmetovanje in dobrobit živali. Ta plačila bodo kmete spodbujala k izvajanju nadstandardnih oblik kmetovanja.

Posebna pozornost je namenjena ožjim naravovarstvenim in vodovarstvenim območjem ter območjem, kjer okoljski cilji niso doseženi. Z namenom zaustavitve upada biotske raznovrstnosti se prvič uvaja plačila za območja Natura 2000 in podpora izvajanju ukrepov iz načrtov upravljanja zavarovanih območij. K tem ukrepom se na novo dodaja neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.

Povečuje se tudi obseg sredstev za podnebno-okoljske ukrepe. Za te vsebine bo med 2023 in 2027 zagotovljenih 59,4 odstotka vseh sredstev evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja oz. 327 milijonov evrov. S temi sredstvi bo Slovenija podpirala pridelovalce pri prehodu na trajnostne prakse, s čimer bodo lahko obdržali svoj položaj na trgu. Z dobrimi 12 milijoni evrov letno se bodo podprli kmetje, ki bodo izvajali ukrepe, ugodne za naravo. Sredstva za ukrep ekološko kmetovanje se z 10,5 milijona evrov letno v 2015–2022 v novem obdobju povečujejo na 18,7 milijona evrov letno. S tem se dviguje okoljska in podnebna ambicija kmetijske politike ter hkrati podpira kmetijstvo v smeri varne preskrbe s kakovostno hrano.

S sredstvi se bo spodbujal tudi učinkovit prenos znanj in inovacije ter uvajanje digitalizacije.