Vzrok za to so stavke v javnem sektorju ter afera sodna stavba, ki je bila med drugim tudi povod za strmoglavljenje podpore SD-ju in Tanji Fajon.
Po javnomnenjski raziskavi agencije Ninamedia za Dnevnik bi SDS volilo 24 odstotkov vprašanih (januarja 22,4 odstotka). Za Gibanje Svoboda bi glasovalo 10,7 odstotka anketirancev (januarja 15,3 odstotka), volilna preferenca SD-ja, ki je v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubila 52 odstotkov volilne podpore, pa znaša 3,9 odstotka (januarja 8,1 odstotka), so zapisali v Dnevniku.
Levica in NSi prav tako zaznavata blag padec podpore na volitvah. Levico bi volilo 5,9 odstotka vprašanih (januarja 6,1 odstotka), NSi pa 6,3 odstotka (januarja 6,4 odstotka).
Anketni podatki kažejo, da se volivci Gibanja Svoboda in SD-ja zatekajo med neopredeljene. Po navedbah Dnevnika so izmerili nov rekorden delež neopredeljenih, teh je kar 38,4 odstotka, 7,7 odstotka pa je takih, ki jih na parlamentarne volitve sploh ne bi šlo. 3,1 odstotka anketirancev je navedlo, da bi volilo druge stranke. Sedem vprašanih bi glasovalo za SLS, po štirje Pirate in Resnico, Logarjevo stranko, SNS in Vesno pa po dva vprašana.
Ob upoštevanju opredeljenih volivcev anketa kaže, da bi SDS v parlamentu zastopalo 42 poslancev, 18 bi jih imela Svoboda, 11 NSi, 10 Levica in 7 SD.
Med nekdanjimi volivci SDS-a je največ tistih, ki ne vedo oz. ne želijo povedati, zakaj so zapustili to stranko, sledijo pa jim volivci, ki jih je pritegnila druga stranka (16 odstotkov). Zdi se, da je to predvsem NSi, saj 14 odstotkov nekdanjih volivcev SDS-a navaja, da je NSi njihova današnja stranka. Skoraj tretjina nekdanjih volivcev SD-ja (30 odstotkov) je odgovorila, da stranke ne volijo več zaradi njenih afer in korupcije. Gibanja Svoboda 57,2 odstotka vprašanih ne bi več volili, ker ni izpolnilo njihovih pričakovanj, navaja Dnevnik.
Na lestvici priljubljenosti politikov je svoje vodstvo utrdil poslanec SDS-a Anže Logar. Premier Golob je na lestvici izgubil tri mesta, največji padec pa so zasledili pri predsednici SD-ja Tanji Fajon, ki je strmoglavila za kar 16 mest in končala na predzadnjem mestu. Ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Dominika Švarc Pipan je pridobila osem mest, a se bo zaradi odstopa z lestvice kmalu poslovila. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je bila ocenjena opazno slabše kot mesec prej, pa je na drugem mestu.
Javnomnenjsko raziskavo je med 12. in 14. februarjem za časopis Dnevnik opravila agencija Ninamedia na vzorcu 700 polnoletnih oseb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje