Na okrogli mizi v organizaciji evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/LMŠ) so spregovorili o slovenskem kmetijstvu po pandemiji covida-19. "Pandemija je tudi kmetijstvo postavile v nove razmere in potencirala tako njegove prednosti kot slabosti," je dejala Joveva in dodala, da so za krepitev kmetijstva v novem finančnem obdobju na voljo tudi sredstva EU-ja, "vprašanje je le, če jih bomo znali izkoristiti".

Predsednik odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Edvard Paulič (LMŠ) je do slovenskega načrta za okrevanje in odpornost po epidemiji zelo kritičen. Po njegovih besedah je v zadnjem predlogu kmetijstvu namenjenih le 38 milijonov evrov, od tega večina za projekte digitalizacije. "Ne nasprotujem digitalizaciji, a samo posodabljanje podatkov in baz ne bo prineslo dosti samim kmetijskim gospodarstvom. Izpadli so projekti iz naslova krožnega gospodarstva, namakalnih sistemov, oroševanja, torej sistemskih rešitev, ki bi dejansko dvignile konkurenčnost slovenskih kmetijskih gospodarstev," je dejal.

Omenjeni načrt po besedah strokovnjaka s področja skupne kmetijske politike Aleša Krisperja spet uveljavlja status aktivnega kmeta. "To pomeni, da mali kmetje ostanejo brez neposrednih plačil, po drugi strani pa podpira zelo aktivno politiko na področju združevanja oziroma sodelovanja, zato bo morala država zelo veliko delati na tem," je dodal.

Agrarni ekonomist Kuhar meni, da se kmetov nikakor ne bi smelo obravnavati enako, saj je kmetijstvo gospodarski sektor, kjer se bije surov boj, in ne le socialna kategorija. "Od 70.000 registriranih kmetov jih je verjetno okoli 10.000 takih, ki imajo evropsko primerljive kmetije. To so kmetije, ki so absolutno v trendu v tehnologiji, znanju, finančni pismenosti, kapitalski usposobljenosti itd. Ti so prva liga," je pojasnil.

Manjšim akterjem, ki pridelujejo hrano le zase, je po njegovem mnenju treba zagotoviti nekakšen varnostni okvir, na primer v obliki univerzalnega temeljnega dohodka, ne smejo pa več sodelovati v ukrepih skupne kmetijske politike in prodajati na trgu. "Kmetijam, ki so prva liga ter so dejansko tisti, ki bodo in ki želijo vleči ta voz naprej, pa je treba nuditi drugačno spodbudo, drugačno okolje, da bodo dejansko razvili svoje talente," je dejal.

Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec je med drugim izpostavil problem pravočasnega predajanja kmetij naslednji generaciji, "zato je marsikatera ideja na žalost umrla". Po njegovem mnenju je nujno tudi krepiti zavedanje javnosti, da ima kakovost svojo ceno. "Najbolj zdravo je tisto, kar pridelamo in pojemo doma," je dejal.