Tega je odboru Generalne skupščine ZN-a posredovala Rusija, ta pa ga je 4. novembra tudi sprejel.

V javnem pismu Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Pahorja in Fajonovo sprašuje, s čim je bilo nasprotovanje Slovenije osnutku "Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti" utemeljeno. Kot so opozorili, se je namreč Slovenija v preteklosti v enakih primerih vzdržala.

Osnutek je odbor s 105 glasovi za, 52 proti in 15 vzdržanimi sicer sprejel, skupaj z dopolnilom, v katerem so člani odbora izrazili zaskrbljenost, da je Rusija z osnutkom "skušala upravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma".

Nekatera izmed združenj ZZB-ja so glasovanje označila za "pljunek na grobove padlih partizanov in umrlih v uničevalnih taboriščih", vodstvo ZZB NOB pa je nasprotovanje Slovenije osnutku sprejelo z "velikim začudenjem in neodobravanjem".

"Bili smo neprijetno presenečeni in menimo, da je zavračanje take resolucije v nasprotju s pomembnim zgodovinskim delom temeljev naše države in pomeni zanikanje antifašističnih in antinacističnih vrednot, nepogrešljivih in neizbrisnih delov teh temeljev," so zapisali v pismu.

Pri ZZB-ju NOB-ja so presodili, da glasovanje proti takim dokumentom, kot je omenjeni osnutek, pomeni "nesprejemljivo moralno in politično odrekanje pravice do lastne avtonomne politične drže, utemeljene v naših lastnih zgodovinskih izkušnjah, vrednotah in načelih, ki so ne nazadnje vtkane tudi v temelje ZN-a in podleganje pritiskom, oportunistični enotnosti ter vazalstvu geostrateških interesov drugih".

Ob tem so opozorili, da osnutka ne gre zavrniti le zato, ker ga je predlagala Rusija, čeprav je ruska agresija proti Ukrajini, kot so zapisali, obsojanja vredna. Glasovanje Slovenije proti so označili še za "zdrs slovenske zunanje politike", ki "krni ugled in našo na antifašizmu temelječo državo".