Z mirnim shodom pred državnim zborom (DZ) so želeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozoriti na aktualne težave, s katerimi se srečujejo delavci v Sloveniji in za katere verjamejo, da predstavljajo odstopanja od standardov, zapisanih v splošni deklaraciji človekovih pravic.

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je opozorila, da v deklaraciji, ki si je niso izmislili sindikati, najdemo kopico stvari, ki se še danes kršijo. "Od delovnega časa, prostih in svobodnih zaposlitev do ustreznih del, ki zagotavljajo dostojanstveno življenje," je naštela. Zdi se ji, da bi bilo treba na te splošne pravice opozoriti večkrat, ne samo ob dnevu človekovih pravic.

Ena perečih tem na trgu je ureditev prekarnega dela. Po besedah predsednika Sindikata prekarcev Marka Funkla so tipična oblika prekarnih delavcev delavci v trafikah, o katerih se v zadnjih dneh veliko piše in govori. "Mi smo prepričani, da gre za zlorabo franšiznih pogodb z namenom, da se delavce izkorišča in prikaže kot podjetnika, kar pa v resnici ni," je poudaril.

Funkl je obenem poudaril pričakovanja sindikatov, da bosta pristojno ministrstvo in inšpektorat uporabljala področni zakon v namen, za katerega so ga tudi pripravili - za zaščito prekarnih delavcev.

Množične kršitve pravic delavcev
Strokovni sodelavec ZSSS-ja Marko Tanasić, ki je zadolžen za področje napotenih delavcev, je opozoril na njihove kršitve pravic. Kot je poudaril, smo v tem letu dobili zakon, ki bo omenjeno področje urejal. V ZSSS-ju po Tanasićevih besedah želijo in pričakujejo dosledno upoštevanje zakona, da se ne bi pojavljali obvodi.

Brglez opozoril na nujno regulacijo
Vprašanji prekarnosti in napotenih delavcev so predstavili tudi predsedniku DZ-ja Milanu Brglezu. Ta je pojasnil, da gre za temi, ki presegata en mandat. "Mislim, da bo treba v družbi načeti razpravo in dejansko začeti regulirati področje, ker bomo v nasprotnem vsi postali prekarni delavci," je dejal.

Po njegovi presoji gre za dolgoročno težavo, ki jo je treba začeti reševati takoj, "saj se nam v nasprotnem ne piše dobro - in še socialne države, ki je zapisana v naši ustavi, ne bomo dosegli". Zadevo je treba sicer po njegovem mnenju urediti na način, da ne bodo obstajali vedno novi obvodi, skozi katere bi ljudi izkoriščali. "Mislim, da je tudi izraz novodobno suženjstvo kar primeren za to, kar nas čaka, če tega ne bomo uredili," je dejal.

Mednarodni dan človekovih pravic zaznamujemo 10. decembra, saj je Generalna skupščina ZN-a na ta dan leta 1948 sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah. V skladu z njo imajo človekove pravice in temeljne svoboščine vsi posamezniki vseh narodnosti brez razlik.