Predstavnike sindikalistov je sprejela predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič. Kot so poudarili v ZSSS-ju, dostojno življenje ne pomeni zgolj minimalnih potrebščin, ki zagotavljajo golo preživetje, temveč obstoj okoliščin, v katerih ima posameznik pogoje za ustvarjanje družine, možnost osebnostnega razvoja, možnost udeležbe in participacije v družbi in kulturi ter tudi pravico do zdravja in varne starosti.

"Trenutno poteka cela vrsta pogajanj, povezanih z delavskimi pravicami: od zakona o minimalni plači do uredbe o povračilih stroškov, pa tudi o spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bodo morda prinesle obvezno božičnico," je v izjavi za STA dejala predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič.

Spomnila je tudi na področja, ki so pogosto zapostavljena, a zato za številne skupine delavcev nič manj pomembna: "To sta denimo premeščanje bremen ali poklicne bolezni."

Za delavske pravice

Predsednico DZ-ja želijo v ZSSS-ju pozvati, naj svoj položaj izkoristi tudi za podporo zakonom, ki bi izboljšali delavske pravice, in za zavzemanje za socialni dialog.

Kot so sporočili iz DZ-ja, je Klakočar Zupančič izrazila zadovoljstvo, da predstavniki ZSSS-ja, kot so dejali tudi na današnjem pogovoru, opažajo izboljšanje v socialnem dialogu. Socialna problematika je namreč ena od njenih prioritetnih področij dela, pri kateri pa je, kot je dodala predsednica DZ, pripravljena pomagati v sklopu svojih pristojnosti, saj je prepričana, da je treba na tovrstno tematiko redno opominjati in opozarjati.

Višje cene življenjskih potrebščin

Po najnovejših statističnih podatkih v Sloveniji 64,7 odstotka delovnega prebivalstva prejema plačo, nižjo od povprečne. Zaradi motenj na trgu energentov, električne energije in prehranskih izdelkov inflacija po zadnjih objavljenih podatkih znaša 9,9 odstotka, so opozorili.

"Če k temu dodamo še vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin in nove oblike opravljanja dela, ki temeljijo na prekarnosti, lahko samo ugotovimo, da delavci, upokojenci in mladi vedno večji del svojega mesečnega dohodka namenjajo osnovnemu preživetju, s tem pa jim ostane manj ali sploh nič dohodka, ki bi jim omogočal resnično dostojno življenje," so poudarili.

Posebej so opozorili na položaj starejših, zlasti upokojencev, med katerimi število revnih narašča. "Njihov položaj bi lahko precej izboljšali, če bi jim prisluhnili ter olajšali in znova razširili dostop do varstvenega dodatka," so prepričani.

Dan človekovih pravic

Svetovni dan človekovih pravic zaznamujemo v spomin na 10. december 1948, ko je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija o človekovih pravicah, v katero so države prvič zapisale pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na njihove okoliščine.