Vlada je upoštevala ponovno vzpostavitev evropskih fiskalnih pravil, primanjkljaj se bo prihodnje leto povzpel do 1,9 milijarde evrov, zatem naj bi se znižal na 1,2 milijarde evrov.

Proračun za leto 2025 so poslanci sicer sprejeli že novembra lani, zdaj pa je parlament potrdil nekaj sprememb. Finančni minister Klemen Boštjančič je v torek povedal, da se odhodki povečujejo za 1,3 milijarde evrov, na 17,1 milijarde evrov, pri čemer se za 130 milijonov evrov povečujejo stroški dela, kar je posledica plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu.

Po novem so načrtovani tudi višji prihodki, znašali bodo 15,2 milijarde evrov. Na to rast bodo med drugim vplivale začasne namenske dajatve, ki jih je uvedel zakon o obnovi po lanskih avgustovskih poplavah. Boštjančič je med njimi navedel zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb in uvedbo davka na bilančno vsoto bank, vlada pa po njegovih besedah načrtuje tudi rast prilivov od trošarin.

Za leto 2026 pa je načrtovanih 15,9 milijarde evrov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se z 2,6 odstotka BDP-ja v letu 2025 znižal na 1,6 odstotka BDP v letu 2026. V ospredju proračunov ostajajo ukrepi za obnovo po lanskih poplavah. Poleg tega je vlada v postopku obravnave med prioritetami omenjala ukrepe za krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike.

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na zaostrovanje geopolitičnih napetosti in pogrešali ustrezen odziv vlade. Prepričani so tudi, da sta proračuna slaba in odpirata vrata netransparentni porabi. "Proračuna sta nerazvojno naravnana, netransparentna in prikrivata številke ter dajeta možnost za ponovno netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja, ki je stalnica te vlade," je v torek dejal Rado Gladek (SDS) in kot primer navedel "nakup podrtije na Litijski in računalnikov, ki še vedno ležijo v skladišču".

V koalicijskih strankah so proračunske dokumente hvalili kot optimistične. Kljub zaostrenim razmeram je vlada vse prioritetne naloge uspešno vključila v proračun za prihodnji dve leti, je bila zadovoljna Andreja Kert (Svoboda).

Leta 2025 se bo država lahko zadolžila za nekaj manj kot 4,6 milijarde evrov, leta 2026 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov. Največji mogoči obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Potem ko se uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2024 ni izvedla, je za prihodnje leto vnovič predvidena. Uskladitev bo 5,2-odstotna, kar po navedbah finančnega ministrstva pomeni dobrih 100 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi.

Povprečnina za občine

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta se bo po dogovoru z dvema od treh občinskih združenj prihodnje leto zvišala na 771,33 evra na prebivalca, leta 2026 pa na 775,29 evra. Dodatno se bo občinam za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na njihove prihodke, izplačalo še sredstva v vrednosti 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Za leto 2025 to pomeni skupaj 47,9 milijona evrov.

Z zakonom o izvajanju proračuna se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2025 se bo iz proračuna Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakazalo 420 milijonov evrov, od tega 280 milijonov evrov za stroške zdravil, presejalnih in preventivnih programov, transplantacij, dializ in cepiv, 140 milijonov evrov pa za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V opoziciji so temu členu nasprotovali, ker odpira vrata nakupom "novih podrtij na Litijski", kot je dejal Gladek. A kot so zatrjevali v koaliciji, bo mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.

Da bi bila proračuna v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili, je DZ potrdil še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za obdobje 2025–2027.

Z njimi se zgornje meje porabe blagajn države ne spreminjajo, se pa določa nova javnofinančna omejitev, to je povprečno dovoljeno rast očiščenih odhodkov v vrednosti 4,5 odstotka. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj ostajal pod dovoljenimi tremi odstotki BDP-ja.

Sorodna novica Opozicija želi prerazporeditve proračunskih sredstev za leto 2025 in dvomi o prihodkih leta 2026

Zakon določa tudi letni dodatek upokojencem

Upokojenci bodo letni dodatek prihodnje leto prejeli skupaj z junijskimi pokojninami, odvisno od višine pokojnine pa se bo gibal med 155 in 465 evri, kar je pet evrov več kot letos. Da zaradi uskladitve pokojnin ne bi padli v višji razred in s tem prejeli nižji dodatek, predlog novele zakona določa tudi nove razrede višine pokojnine, glede na katere se ugotavlja upravičenost do letnega dodatka.

V skladu z zakonom bo vlada lahko sredstva iz proračunske rezerve porabila tudi za namene, za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev oz. niso zadostna. V SDS-u se bojijo, da bo to vodilo v netransparentno porabo in odprlo vrata nakupom "novih podrtij na Litijski", kot je dejal Rado Gladek (SDS). A kot je povedala Andrej Kert (Svoboda), bo, da se izognejo podobnim aferam, v zakonu jasno zapisano, da je mogoče ta sredstva porabiti le za obveznosti, ki so določene z zakoni.

Proračunske dokumente spremlja še predlog sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025–2027. Z njimi se zgornje meje porabe blagajn države ne spreminjajo, se pa v skladu z letos prenovljenimi evropskimi fiskalnimi pravili določa nova javnofinančna omejitev, to je povprečna dovoljena rast očiščenih odhodkov v vrednosti 4,5 odstotka. S tem naj bi javnofinančni primanjkljaj ostajal pod dovoljenimi tremi odstotki BDP-ja.

Potrdili tudi zaključni račun proračuna za leto 2023

Poslanci so potrdili tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2023, ki mu je Računsko sodišče tako glede pravilnosti izkazov kot pravilnosti izvršitve izdalo mnenje s pridržkom. Proti so glasovali poslanci opozicije, po mnenju katerih je bilo leto 2023 za javne finance katastrofalno.

V letu 2023 se je v državni proračun steklo 13 milijard evrov, kar je 0,9 odstotka manj od predvidenih prihodkov, odhodki pa so s 15,3 milijarde evrov znašali 94,2 odstotka načrtovanih. To odstopanje je predvsem posledica negotovosti na področju energetskih ukrepov. Zato je bila sprejeta rezerva za te namene, ki pa se ni uporabila v celoti, je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec pojasnila nižjo porabo od načrtovane.

Proračunski primanjkljaj je namesto načrtovanih 3,2 milijarde evrov znašal 2,3 milijarde evrov. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan lanskega leta pri 38,8 milijarde evrov in je bil za nekaj manj kot dve milijardi evrov višji kot na začetku leta, je povedala državna sekretarka.
Tudi v letu 2023 je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev iz EU-ja. V proračun EU-ja je vplačala 672 milijonov evrov, od tam pa je prejela 1,1 milijarde evrov.

Vsebinsko so proračun zaznamovali še vedno veljavni ukrepi za blaženje energetske krize in zaključek večletnega finančnega okvira 2014–2020, saj je bil december 2023 zadnji rok za izplačila iz njega. Leto so zaznamovale tudi katastrofalne poplave, za interventne ukrepe je bilo lani do konca leta izplačanih 588 milijonov evrov, je še povedala Jazbec.

Po besedah Jožefa Horvata (NSi) so slovenske javne finance lani zaznamovale tri katastrofe – izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič ter nakup 13.000 računalnikov in stavbe za potrebe sodišč na Litijski v Ljubljani, je povedal. "Tukaj se denar v točno teh primerih meče skozi okno," je dodal Aleksander Reberšek (NSi).

Ministrstvo za kulturo je Prešernovo nagrado 8346 evrov Svetlani Makarovič izplačalo 23 let po tem, ko se ji je nagrajenka odpovedala, Računsko sodišče pa je v reviziji ugotovilo, da je bilo izplačilo protizakonito, je povedal Horvat.

Več kršitev tako ministrstva za pravosodje kot ministrstva za finance so revizorji ugotovili tudi pri nakupu stavbe na Litijski za 7,7 milijona evrov, uničujoče za ministrstvo za digitalno preobrazbo pa so njihove ugotovitve glede nakupa 13.000 prenosnih računalnikov za 6,5 milijona evrov, je opozoril Horvat.

Po drugi strani je Branko Zlobko (Svoboda) ocenil, da je bil proračun za leto 2023 element stabilnosti v času negotovosti in spodbujevalec razvoja v času priložnosti. "Bil je odraz naše zavezanosti k hitremu odzivanju na krize, vlaganju v prihodnost in skrbnemu ravnanju z javnimi sredstvi," je dejal.

Potrdili dvig zgornje meje izdatkov pokojninske blagajne

Poslanci so med drugim potrdili tudi spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026, s katerimi se bo zgornja meja izdatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 2024 zvišala s 7,8 na 7,9 milijarde evrov. Če bo treba, bo dodatnih 100 milijonov evrov zavodu zagotovil državni proračun.

Na predvidene višje skupne odhodke zavoda vpliva predvsem višja uskladitev pokojnin in drugih prejemkov, je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Januarja so se namreč uskladile za 8,2 odstotka, februarja pa se je izvedel poračun do 8,8-odstotne uskladitve.

Uskladitev pokojnin in drugih prejemkov je bila s tem za 0,6 odstotne točke višja, kot je bila načrtovana s finančnim načrtom zavoda.

Na višje skupne odhodke pokojninske blagajne za leto 2024 vplivajo tudi višje stopnje rasti uživalcev pokojnin in drugih prejemkov, je dodala državna sekretarka.

DZ je spremembe odloka sprejel z glasovi poslancev koalicije, v opoziciji niso glasovali. Franc Breznik (SDS) je pred tem v razpravi dejal, da upokojenci te rasti izdatkov ne občutijo. "Vlada Roberta Goloba je obljubljala veliko, naredila pa za upokojence razmeroma malo," je dejal in vlado pozval k izpolnitvi obljub iz koalicijskih zavez za izboljšanje položaja upokojencev.

Potrdili preoblikovanje sklada za reševanje bank

Poslanci so potrdili tudi zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katero se v slovenski pravni red prenašajo spremembe evropske zakonodaje v povezavi z zahtevami za banke, da v primeru svojih težav zagotavljajo ustrezno višino kapitala in kvalificiranih obveznosti za kritje izgub. Hkrati se preoblikuje sklad za reševanje bank.

Spremembe v povezavi z minimalnimi zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti bodo v primeru čezmejnih bančnih skupin zagotovile sorazmerno in pravično obravnavo odbitkov finančnih instrumentov pri izračunavanju te zahteve za posamezno banko v čezmejni bančni skupini. S tem se bo tudi preprečilo prenašanje kritja izgub na banke v čezmejni bančni skupini, ki same niso v postopku reševanja, je pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva.

Sklad za reševanje bank je bil na podlagi zakona o organu in skladu za reševanje bank ustanovljen leta 2015, na dan 31. decembra 2023 je vrednost sredstev v njem znašala 190,3 milijona evrov. Potrebe po koriščenju teh sredstev do zdaj še ni bilo in na finančnem ministrstvu je tudi v prihodnjih treh letih ne vidijo.

Sklad je bil ustanovljen za deset let, delovati bi tako prenehal 31. decembra 2024. V skladu z novelo zakona se bo zdaj preoblikoval v nacionalni sklad in bo zagotavljal sredstva za financiranje instrumentov za prisilno likvidacijo bank, lahko pa tudi za izplačilo jamstva za vloge v primer stečaja banke. Deloval bo do 31. decembra 2030.

Hkrati se z novelo zakona zvišuje ciljna raven sklada z 2,3 odstotka na tri odstotke vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji z dne 30. septembra 2014, ki so na ta dan znašale 15,4 milijarde evrov. Po izračunih bo tako sklad imel skupaj z likvidnostnimi rezervami na voljo za približno 108 milijonov evrov več sredstev kot ob veljavni stopnji. Ob prenehanju delovanja sklada bodo vplačani denarni zneski vrnjeni bankam.

Preostale spremembe zakona se med drugim nanašajo na prenos direktiv, ki urejajo sposobnost kreditnih institucij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo, digitalno operativno odpornost finančnega sektorja, zagotavljanje informacij evropski enotni točki dostopa ter določene procesne izboljšave, ki jih je ugotovila Banka Slovenije.

Spremembe zakona so podprli v vseh poslanskih skupinah oz. jim niso nasprotovali. Jožef Horvat (NSi) je spomnil, da nam je zadnja bančna kriza dala pomembno lekcijo glede zagotavljanja kapitalske ustreznosti bank. "V Sloveniji smo za reševanje bank namenili ogromno vsoto davkoplačevalskega denarja. To se nikakor ne sme ponoviti," je noveli zakona napovedal podporo.

Uzakonjena pomoč za otroke z redkimi boleznimi

Poslanci so brez glasu proti sprejeli dopolnitev zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ureja financiranje zaključnega dela pri razvoju zdravila sirote za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. Dopolnitev predvideva neposredno financiranje zadnjih faz pri razvoju zdravila s sredstvi državnega proračuna.

Z dopolnilom bi lahko omogočili sofinanciranje razvoja zdravila, ki ga potrebuje deček Urban, za katerega je javnost zbirala sredstva.

Prosilec bo moral glede na sprejeto dopolnitev zakona, ki so jo obravnavali po nujnem postopku, oddati vlogo na ministrstvo, pristojno za znanost. To bo pripravilo vladno gradivo, ki bo opredelilo vse ključne elemente neposredne pogodbe. Vlogi bo moralo biti priloženo pozitivno mnenje Agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Financiranje bo mogoče samo za primere, ko gre za razvoj zdravila, ki ga izvajajo slovenske organizacije, lahko tudi v mednarodnem okolju oz. v sodelovanju z organizacijami iz tujine, kjer je to zaradi narave raziskave nujno potrebno.

Ena ključnih rešitev je po mnenju vlade tudi, da se financiranje izvede v obliki predplačila v celotni vrednosti in prek pravnih oseb.

Sklenitev neposredne pogodbe bo morala temeljiti na predhodnem soglasju vlade, za odločitev o podpori pa bo obvezno tudi pozitivno mnenje glede ustreznosti študij, ki ga bo podalo ministrstvo, pristojno za zdravje. To bo moralo za pripravo mnenja predhodno pridobiti pozitivno mnenje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija. Sredstva so na posamezni primer omejena na milijon evrov.