Pobudniki ustavne presoje s prvopodpisanim predsednikom dozdajšnjega programskega sveta RTV Petrom Gregorčičem, pa tudi vršilcem dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrejem Grahom Whatmoughom in vršilcem dolžnosti direktorja Televizije Urošem Urbanijo trdijo, da bodo z izvajanjem zakona oz. s prekinitvijo mandatov nastale nepopravljive posledice. Ustavno sodišče bi moralo zato po njihovem mnenju izvajanje novele zadržati.

Vlada pa meni ravno nasprotno in ustavnemu sodišču predlaga, da predlog za začasno zadržanje zavrne. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan: "Po oceni vlade bi nepopravljive posledice nastale ravno v primeru zadržanja zakona. Temeljni namen zakona je namreč zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija ter zaščititi novinarsko oz. uredniško neodvisnost. Sistemske spremembe, ki jih uvaja zakon, zagotavljajo delovanje RTV Slovenija kot javnega in ne državnega zavoda in zagotavljajo, da si strankarska politika ne more podrejati tega javnega zavoda."

Podobno meni tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki poudarja, da bi zadržanje novele preprečilo zagotavljanje institucionalne in programske avtonomije javnega RTV-ja.

Argumente obeh strani bo zdaj presojalo ustavno sodišče. Ali bo odločitev o morebitnem zadržanju novele zakona o RTV sprejelo že danes, pa ni mogoče napovedati, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Zadržanje zakona bi ustavilo že začete postopke za konstituiranje novega Sveta RTV. Če ustavno sodišče novele ne bo zadržalo, pa bo javna Radiotelevizija najkasneje 26. februarja dobila nov Svet RTV, ki bo nato imenoval tudi novo vodstvo zavoda.