Čeprav se rok za oddajo kandidatur za nadomestne županske volitve v Ljubljani izteče šele konec meseca, se že nekaj časa ugiba, kdo vse se bo potegoval za položaj župana prestolnice. V Pozitivni Sloveniji so za MMC sicer zatrdili, da nekdanji ljubljanski župan, zdaj pa poslanec in predsednik stranke, odločitve še ni sprejel. A to govoric, da se bo Zoran Janković znova potegoval za stolček prvega moža MOL-a, ni ustavilo.

Medtem o svojih kandidatih še vedno molčijo tudi v drugih strankah - na SDS-u so nam tako pojasnili, da odločitev, ali se bodo na nadomestne županske volitve odpravili s svojim kandidatom ali pa bodo stranke desnice ponudile skupnega kandidata, še ni sprejeta.

Kaj se torej obeta Ljubljani? O tem smo se pogovarjali s filozofom Igorjem Pribcem in političnim sociologom Matevžem Tomšičem. Tako Pribac kot Tomšič se strinjata, da bo, če se za kandidaturo odloči Zoran Janković, odločitev volivcev precej predvidljiva. Pribac pravi: "Če bi se odločil za kandidaturo, bi bil velik favorit za zmago." Tomšič pa:"Mislim sicer, da ne bi tako zlahka zmagal, kot je zmagal nazadnje, ampak vseeno ima, mislim, znatne možnosti za to, da ponovno postane župan."

Časa za iskanje kandidatov ni
Matevž Tomšič poudarja, da prav veliko časa za iskanje kandidatov (in oblikovanje njihove javne podobe) ni. Pribac je ob tem opozoril, da bo kampanja pred temi volitvami v vsakem primeru zelo kratka. "Če primerjamo z lanskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ko je volilna kampanja neformalno trajala vsaj kakšno leto, če ne še dlje, bomo zdaj imeli opraviti s kampanjo, v kateri bodo imeli kandidati zelo malo časa, da se predstavijo," pravi predavatelj s Filozofske fakultete v Ljubljani. Ob tem opominja, da do zdaj ne kandidati ne stranke niso mogli voditi kampanje, ker ni bilo jasno, ali je to sploh smiselno. "Ta situacija bo seveda favorizirala že znane kandidate, že znane ljudi, in tudi to je en dejavnik, ki favorizira Jankovića," dodaja.

Janković se, kot omenjeno, še odloča, ali se bo odpovedal poslanskemu sedežu in se znova potegoval za županskega. Pribac je prepričan, da bo to zanj zelo težka odločitev, pri čemer pa vidi tako prednosti kot slabosti njegove ponovne kandidature: "Prednost, da bi kandidiral in postal župan, v kar ne dvomim, bi bila, da bi spet dobil neko menedžersko oz., kot sam pravi, izvršilno funkcijo, vlogo, ki mu je pisana na kožo."

Poslanski sedež Jankoviću ne ustreza, vendar ...
"Janković se je s tem, ko se je odločil kandidirati na parlamentarnih volitvah in za nacionalno politiko, znašel v precej neugodnem položaju," pa meni Matevž Tomšič in dodaja, da je jasno, da poslanski sedež Jankoviću ni pisan na kožo. "Tudi v parlamentarnih debatah se skoraj ne oglaša ... Očitno je, da je to zanj le neki prehoden položaj. Logično je, da bo ponovno poskušal priti na neko izvršilno funkcijo, in najlažje to lahko stori, če kandidira na županskih volitvah."

Pribac se strinja, da Janković "ni ustvarjen za parlamentarno dolgovezno soočanje mnenj", ampak je "človek dejanj". Z županskim stolčkom bi, meni filozof, Janković dobil funkcijo, ki bi mu dvignila ugled in mu omogočila, da utrdi svoj politični položaj. Vseeno pa je kandidatura lahko dvorezen meč, saj bi bil morda Janković v tej vlogi manj prepričljiv za javnost, morebitno županovanje pa bi pomenilo tudi šibkejše izhodišče, če Janševa vlada slučajno pade in bodo razpisane predčasne volitve.

Ljubljančani so ga razumeli, Slovenci ga morda ne bodo
"Mislim, da ga marsikaj nagovarja k temu, da bi kandidiral, a ga zaustavlja misel, da ni zvest tistemu mandatu, ki so mu ga podelili volivci, ko se je potegoval za položaj mandatarja," je prepričan filozof, ki ob tem še dodaja, da so Ljubljančani še nekako razumeli, zakaj se je odločil za sodelovanje na državnozborskih volitvah - da se je na ta način nekako žrtvoval - volivci, ki so glasovali zanj 4. decembra, pa bodo do odločitve, da se znova poteguje za položaj župana, precej manj razumevajoči. Tomšič pa opozarja na možnost, da bo zaradi takšne odločitve Janković izpostavljen tudi očitkom o neresnosti, ker kandidira za župana le nekaj mesecev po tem, ko se je odločil, da ga zapusti.

Vprašanje je tudi, izpostavlja Tomšič, kaj bi se v tem primeru zgodilo z njegovo stranko, ki je, meni, "ad hoc zbrana": "Je stranka brez neke močne programske platforme. Je zbrana iz vseh koncev, veliko je teh t. i. prestopnikov, skupna točka je v bistvu Janković." Zato meni, da bi lahko županovanje privedlo celo do "dezintegracije njegove stranke".

Ostali? Daleč zadaj
Ostale stranke na levici po mnenju obeh poznavalcev za zmago nimajo veliko možnosti. Lahko pa si, je prepričan Pribac, z dobrim kandidatom okrepijo položaj: "Zanje je to priložnost, da dobijo nekaj pozornosti javnosti, da predstavijo svoje ideje." Pri tem izpostavlja predvsem TRS, kjer so že ob predčasnih parlamentarnih volitvah napovedali, da več možnosti za uspeh vidijo predvsem na lokalni ravni. Svoj položaj pa lahko na občinski ravni utrdi in okrepi tudi SD. Na desnici pa, pravi Tomšič, bi morali najprej najti nekega kandidata z realnimi možnostmi za zmago, saj do zdaj tega niso imeli. "Obakrat, ko je nato zmagal Janković, je desnica ponudila nekega kandidata, za katerega je bilo že vnaprej jasno, da prav velikih možnosti za zmago nima," še meni.

In če se Pozitivna Slovenija odloči, da za kandidata predlaga nekoga drugega? "Za kandidata bi sicer podpora Jankovića pomenila velik plus, ampak bi verjetno vseeno dobil precej manj podpore kot Janković sam," pravi Tomšič, Pribac pa meni, da bi bila podpora nekdanjega župana nekemu drugemu kandidatu "kar dobra hipoteka".