Potekel je namreč enoletni rok, ki ga je ustavno sodišče dalo DZ-ju za uskladitev zakonskih rešitev z ustavo. Ker poslanci zadeve še niso uredili, razpis referenduma, na katerem bi volivci o nekem vprašanju odločali še preden bi zakon stopil v veljavo, zaenkrat ni mogoč.

Minister za javno upravo Gregor Virant zagotavlja, da kljub razveljavitvi položaj ni neustaven. Pojasnil je tudi, da je novela zakona še v koalicijskem usklajevanju.

Zakon o referendumu DZ sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, zato gre po uskladitvi koalicije pričakovati še usklajevanje z opozicijskimi strankami.

Zakaj razveljavitev?
Glavni razlog, ki so ustavno sodišče pripeljal do razveljavitve zakonskih določb, so nedorečene pristojnosti predsednika DZ-ja ob vložitvi pobude in odstotnost sodnega varstva zoper njegove odločitve, priporočilo pa je še druge spremembe.

Obetajo se spremembe
Za pripravo noveliranega zakona je bila maja lani ustanovljena posebna delovna skupina, ki se je ukvarjala z različnimi predlogi. Resno naj bi se razmišljalo o uvedbi kvoruma za uspeh refrenduma, kar pomeni, da bi se referendumska volja upoštevala le, če bi se glasovanja udeležilo zadostno število upravičencev.

Na prepih so postavili tudi število podpisov, ki je potrebno za začetek zbiranja 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma. To je zdaj določeno na 1.000 podpisov, zvišalo pa naj bi se na 5.000.